Danes sem dve uri sedela v čakalnici pri zdravniku in čakala na pomemben izvid. Zanimivo je, da sem ravno danes s seboj vzela knjigo, ki jo berem že par mesecev. Zelo težko se skoncentriram in res BEREM knjige, preveč sem se navadila "preleteti" študijsko literaturo s svetlobno hitrostjo in si zapomniti samo ključne stvari... tukaj pa je drugače, knjiga je res vredna prebiranja vsake vrstice posebej.

Sedim in čakam. Odprem knjigo kjer sem nehala brati in poglavje se glasi: "Dobro i loše". Berem in se smejim sama sebi... kako preprost koncept, pa ga do sedaj sploh nisem tako obravnavala! Govori namreč o tem, kako ljudje interpretiramo dogodke na osnovi tega in edinega trenutka, v katerem smo. Primer iz knjige: Moški s srečko zadane avtomobil.. vsi pravijo "wow, super, kakšna sreča!" ... čez en teden v tem istem avtomobilu doživi hudo prometno nesrečo... vsi pravijo "ojoj, kako grozno!! kakšna nesreča!! vse zaradi tega avtomobila!" .... in medtem, ko je v bolnici, mu plaz odnese hišo... in če bi bil doma, bi zagotovo umrl. Kaj je bilo zdaj prav in kaj narobe? Zdi se, da so vsi dogodki imeli "pozitivo" v sebi, pa tega takrat nismo videli na ta način.

Hahaha, kakšen ameriški in namišljen splet okoliščin, ampak z zelo zanimivo mislijo - za določen dogodek ne moremo trditi ali je dober ali je slab, ker ne vidimo celotne slike. Ne vidimo, kaj ta dogodek pomeni v preprostosti ali kompleksnosti vesolja (ajde, da malo zmanjšam - našega življenja). Ne vemo, kako ena stvar vpliva na drugo in kaj se bo zgodilo "na koncu".

Prav tako sem danes ugotovila, da dogodkov ne moremo ocenjevati na osnovi trenutka, v katerem smo... in ki je ravnokar minil! Lahko samo sprejmemo, kar se je zgodilo in se ne obremenjujemo s težo in vsebino ...

... in tako sem dobila svoje izvide :)

Mislite, da je to težko narediti? Se oddaljiti od tega trenutka in pustiti stvarem da so, kakršne pač so? Ali je bolj enostavno, kot smo mislili? ... Kaj pravite vi?