Sama imam marsikateri kilogram več, kot je predvideno za "standard" zdravja. V življenju sem se naposlušala ITM-jev, teorij o bazalnem metabolizmu, glikemičnih indeksih, absorbciji maščob. Toda, tale blog ni o teži, je o drugem spremljajočem fenomenu...

Imam premalo prstov na rokah, da bi lahko preštela koliko krat sem slišala, da me ljudje opisujejo kot "močnejšo" ali "debelo". Sploh pa je zanimivo, ko ti kakšna kolegica reče, da te je zadnjič v mestu opazila oseba X, ki je nato poklicala kolegico in vprašala, če sem to jaz... namreč, ni bila prepričana, ker sem se vmes zredila :) Takih in drugačnih pogovorov je bilo v zadnjih letih oh in sploh, da pa ne govorim o totalnem udarcu po samozavesti, ko grem v shopping po oblačila.

Glej ga zlomka, moja teža je povsem moja in je seveda tudi spremenljiva (navzgor in navzdol), česar pa ne morem trditi za ljudi, ki imajo fizične in psihične motnje razvoja. Oni s svojo lastnostjo živijo vse življenje in se kot taki vlkjučujejo v družbo.

Tako, kot se posamezniki izogibajo "tadebelih", tako se izogibajo tudi "tačudnih", "bolanih" in na sploh drugačnih. Sploh ni več pomembno kdo si in kakšen si, pomembno je, kakšen zunanji vtis puščaš na ljudi.

Zdaj pa pomisli - kako bi bilo, če bi se "drugačni" za en dan preoblekli v "navadne"... Bi bili drugače sprejeti? Poglej si video o prisrčnem objemajočem medvedku in premisli...