Pred kakšnim mesecem sem se srečala iz oči v oči z rakom. Grozil mi je s svojimi klešči da bo vsak trenutek napadel.

Opazovala sem ga, se postavila, kot da me ni strah, a notranji nemir je bil zelo prisoten. Kaj pa, če me res uščipne? Kaj pa, če bi raje zbežala?

...   In tako sva se gledala - oči v oči. Iz dneva v dan. Včasih bolj, včasih manj. On je mahal s klešči, jaz sem mahala z razumom. "Ne boš me dobil" sem mu rekla in mu obrnila hrbet.

In glej ga zlomka, ko me je videl v vsej svoji moči, ja skril svoja klešča in ušel.

Rak.... je plašna žival.