nedelja, 4.4.2010
Sreča; ta čudovita, skorajda svetlikajoča se beseda. Označuje nasmešek na obrazu, za nekatere denar, za druge zdravje. Označuje tisto, kar je "out of the ordinary" in izstopa v našem vsakdanu... opisuje, da smo končno dosegli tisto, kar smo si močno želeli.
5
1
1
petek, 2.4.2010
Zadnjič sem opazovala žensko, ki je stala pri semaforju in čakala, da prečka cesto. Bila je starejša, lepo urejena, s torbico pod roko in živčnimi nogami. Če bi jo dvignili 10 centrimetrov nad tla, bi njene noge cepetale v zraku, tako razburjena se je zdela. Nato pa sem opazila še eno malenkost - pogovarjala se je sama s seboj. Jezno si je nekaj mrmrala, razlagala in ritem govora spremljala s tem navideznim cepetanjem.
3
1
1
sreda, 31.3.2010
Samo izsek pogovora s kolegom:kolega: lol, ti me vedno nasmeješ.
0
2
2
torek, 30.3.2010
Leta nisem nosila ure. Pač mobiteli in to... verjetno je pri veliki večini vas enako. Pred kratkim sem zamenjala službo in v poslovilno darilo dobila uro. V bistvu sem si jo želela, ker ne vidim potrebe da bi non-stop vlekla mobilni telefon iz torbice (btw ženska torbica je zame kot živi pesek - nekaj daš notri... bolj kot iščeš, bolj se pogreza v notranjost). In tu jo imam.
13
2
2
sobota, 20.3.2010
Danes me je obšla neka čudna žalost. Taka, ki sploh noče stran. Oklepa se me in ne spusti ... jaz pa se ji prepuščam in ji dopuščam, da spregovori.
6
1
1
torek, 2.3.2010
Ko zboli otrok, smo starši vedno pretreseni. Opazno ali neopazno. Zamajan je namreč naš normalni ritem, namesto službe smo na bolniški, noči so večinoma neprespane, v glavi pa hrup, ki pravi: "potrebujem počitek!"
4
4
4
torek, 26.1.2010
Danes sem praznovala svoj mmmhmmm-hti rojstni dan. Jap, klasično žensko lastnost imam. Zanikam svoja leta. Ravno prej sem ugotavljala s kolegico, da se "spomnim" samo tega, da sem imela 26. Kaj se je dogajalo vmes do danes, pojma nimam. Ampak tistih vmes se ne spomnim, da bi bila "jaz". Evo, zdaj pa že 29 :)
3
1
1
2011
