Tudi vi pogosto zaspite med uspavanjem otroka? (Arhiv Ringaraja.net)

/11 /11

Se tudi vi nejeverno smehljate filmskim prizorom, v katerih starši otroka pokrijejo z odejo, mu dajo poljubčka za lahko noč, ugasnejo nočno lučko, odidejo iz prostora in otrok z nasmeškom na ustnicah takorekoč hipoma zaspi?

Resnično starševsko življenje je običajno zelooo drugačno.

Najprej moramo z včasih zelo težkimi bitkami doseči, da je otrok čist, oblečen v pižamo in z umitimi zobmi. Potem ga moramo še spraviti v posteljo. Več kot trikrat. Saj mora še lulat, pa popiti malo vode in včasih je tudi večerna lakota strašna reč, tako da je treba še enkrat umiti zobe. Pa seveda obvezna pravljica za lahko noč in večerno crkljanje. Pa vse tiste zgodbe, ki nam jih otrok pove le v intimnosti večernega objema in jih starši zares nočemo (in ne smemo!) zamuditi. 

In tako večerna rutina oziroma spravljanje otroka spat lahko traja tudi uro in več. Ni čudno, da starši pogosto zaspimo kar ob in celo pred otroci.

Kako se iztrgati iz tega začaranega kroga, smo vprašali diplomirano medicinsko sestro in specializantko psihoterapije Heleno Grmek, avtorico spletne strani Spi kot dojenček.

Dva spalna mehanizma

"Spanje uravnavata dva mehanizma: homeostatična težnja po spanju in cirkadiani ritmi. Kadar sta ta dva mehanizma v homeostazi, je otrok spočit, kar vpliva na boljše nočno spanje in lažje uspavanje," pojasnuje Grmekova. 

In kako priti do te homeostaze oziroma pravega ritma spanja? "Cirkadiani ritmi so usklajeni s svetlobo in temo. Najvišje koncentracije spalnega hormona melatonina opazimo po 19. uri zvečer, zato je priporočljivo, da damo otroka recimo po tretjem mesecu spat med 19. in najkasneje 21. uro zvečer. Na to, da je otrok zaspan, pa vpliva tudi homeostatična težnja po spanju, bolj znana kot spalni pritisk. Otroci imajo različno dolgo homeostatično težnjo po spanju, ki se veča s starostjo otroka. Recimo štirimesečnik zmore recimo dve uri budnega spanja, pri treh letih pa že opazimo, da malček zmore od šest do osem ur budnega stanja." 

Otroci so največkrat preutrujeni!

V teoriji nam je torej sedaj vse jasno. Toda, kaj delamo narobe, če otroka zvečer (pre)dolgo uspavamo? "Na to lahko vpliva več dejavnikov. Otrok je lahko preutrujen ali premalo utrujen. Če je malček končal z dnevnim spanjem ob 15. uri in je star tri leta je nekako razumljivo, da ne bo zaspal do 20. ure, ker ni zaspan, saj njegova homeostatična težnja po spanju še ni začela delovati. Največkrat pa se sicer srečujemo s preutrujenostjo, ki preveč obremeni otrokov živčni sistem in ga zato vse težje uspavamo. Na kapaciteto uspavanja pa vpliva tudi svetloba, predvsem modra svetloba, ki zaustavlja sproščanje melatonina. Tudi količina zaužitega sladkorja, ki ga je v današnji prehrani skritega veliko, ne vpliva dobro na uspavanje," ugotavlja sogovornica, ki staršem za lažje večerno uspavanje zato priporoča:

1) Brez večernih risank. Otrok pred spanjem naj ne gleda risank, saj te preveč stimulirajo otrokove možgane in se zato otrok težje umiri. Res je, da smo tudi mi včasih gledali risanke pred spanjem, toda takratne risanke so bile veliko bolj počasne, manj barvite in tudi veliko, veliko krajše. 

2) Čim manj sladkorja. Otrokova prehrana naj ne bo bogata s sladkorjem, še posebej pa ne zvečer.

 3) Zmanjšana svetloba. Nekaj časa pred spanjem (vsaj pol ure pred časom, ko je treba iti v posteljo) je priporočljivo zmanjšati svetlobo, saj bo tako cirkadiana ura lažje sproščala melatonin.

PREBERITE TUDI: 5 resničnih dejstev o spanju skupaj z otrokom

Kaj pa dnevni spanec in vse tiste dnevne spalne bitke?

V prave spalne bitke se lahko razvije tudi dnevni spanec po kosilu. Ko otrok v vrtcu brez težav in med prvimi zaspi, doma pa nikakor noče (za)spati čez dan, četudi kaže jasne znake utrujenosti in zaspanosti. Kaj storiti takrat?

"Otrok gre čez različna razvojna obdobja in nekje okoli 18. meseca opazimo, da se zelo začne upirati spanju. To, da je prešel v omenjeno razvojno obdobje, je pravzaprav dober znak, ki nakazuje, da gredo njegovi možgani in razvoj v pravo smer," nas tolaži Grmekova. 

Toda, otrok se upira spanju in uspavanju čez dan, starši pa vemo, da to še vedno potrebuje. Kaj storiti? "Takrat moramo starši vedeti, kaj želimo (da gre otrok počivat) in pri tem vztrajati, otroku pa omogočiti okoliščine, da bo lažje zaspal. V vrtcu je vsakodnevna rutina in so jasna pravila, zato se otroci v vrtcih večinoma ne upirajo. Ta »privilegij« je bolj znan nam staršem, kar je tudi dobro, saj to nakazuje, da imamo z otrokom varen odnos in se nam upa upirati. Zato staršem priporočam, da uvedejo podobno rutino kot v vrtcu - čim bolj podobna ura uspavanja in neka krajša rutina, ki jo bo otrok asociral s spanjem," svetuje sogovornica, ki starše opozarja, da majhnim otrokom ni priporočljivo ukinjati dnevnega spanca, saj je to za otrokov živčni sistem lahko (pre)velika obremenitev.

"Če otrok čez dan več ne spi, a bi dnevni spanec vendarle še potreboval, bomo pri otroku opazili pogostejše čustvene izbruhe in hiperaktivno vedenje. Ker se možgani veliko prej utrudijo kot mišice, bo takšen otrok tudi bolj podvržen različnim poškodbam, pa tudi preko noči bo slabše spal. Sama sem pri sinu v tistih dneh, ko podnevi ni spal, a bi spanec še potreboval, opazila tudi intenzivne nočne groze. Kar je zelo dober pokazatelj, da je bil nivo stresnih hormonov v njegovem telesu (pre)visok,"starše opozarja Grmekova.

Otrok naj zaspi z občutkom varnosti

Ne glede na to, kakšna je vaša rutina uspavanja otroka, pa poskrbite, da bo otrok tako zvečer kot čez dan zaspal z občutkom varnosti in ljubljenosti, ne pa v strahovih, v joku in zapuščen, ker je pa "sedaj že čas, da zaspi sam".

Naj vam ne bo žal "ukradenih" večerov in ur, ki ste jih porabili za uspavanje otroka, saj bodo še prekmalu prišle noči, ko se boste kot starši najstnika spraševali, kje se tako pozno potika in le kaj počne. Ali z odseljenimi odraslimi otroki spominjali na te čase, ko je vaš malček zaspal v vašem objemu ter ste lahko čutili njegovo sproščeno dihanje in ga opazovali, kako spi kot angelček.

In kot dodaja sogovornica: "Starši si velikorat želimo in pričakujemo, da bodo otroci zaspali, da bomo mi imeli več časa zase. V uspavanje tako gremo z občutkom naglice, ki jo otrok čuti, saj vsi prihajamo v odnose preko zrcalnih nevronov. Ko postane uspavanje prijetna dejavnost, predvsem za starše, takrat tudi otroci hitreje zaspijo."