|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Uvajanje goste hrane: Nasveti prehranskega strokovnjaka dr. Evgena Benedika

Uredništvo Ringaraja.net, 8.3.2019
Starši na Ringaraja.net so imeli priložnost, da jim na konkretna vprašanja glede uvajanja goste hrane odgovori priznan prehranski strokovnjak dr. Evgen Benedik. Preberite zanimive odgovore na najpogostejše starševske dileme o gosti hrani.

image
Lotite se uvajanja sproščeno in potrpežljivo, pa bo šlo.
/11


Ko pride čas za uvajanje goste hrane, ima vsak starš nešteto vprašanj: kako začeti, s čim začeti, katere so trenutno veljavne smenice za uvajanje goste hrane, ali gluten ja ali ne, kaj pa mlečni izdelki in tako dalje. Ringarajini starši so lahko konkretne odgovore na ta in podobna vprašanja zastavili priznemu slovenskemu strokovnjaku za prehrano, dr. Evgenu Benediku iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Na vsa starševska vprašanja je dr. Bendik odgovoril v živo v video prenosu na družabnem omrežju, ker pa verjamemo, da lahko njegovi odgovori koristijo marsikomu, smo jih zbrali še v članku. Preberite si nasvete strokovnjaka, mogoče je med njimi tudi odgovor na vašo težavo glede uvajanja goste hrane.

 

PREBERITE TUDI: Uvajanje goste hrane: Prve kašice

 

ANJA M.: Zanima me, ali je res, da kravjega mleka ni dobro uporabljati v prehrani dojenčka nekje do prvega leta starosti? Kaj bi se zgodilo, če bi kravje mleko v manjši količini dodala npr. v mlečni zdrob?

DR. BENEDIK: Po uradnih smernicah, ki veljajo v Sloveniji do preklica, smo z uvajanjem alergenih živil nekoliko bolj previdni. Po novih smernicah, ki se pripravljajo in bodo ob izidu nadomestile trenutne smernice, pa lahko v majhnih količinah uvajate tako gluten kot jajčni rumenjak ali beljak, oreščke, mleko itd. že od samega začetka uvajanja hrane. Gluten boste tako lahko dodajali v zelenjavne ali sadne kašice v količini ene čajne žličke, potem količino postopno povečujete. Količina kravjega mleka naj ne preseže 1 dl na dan. Oreščke lahko zmeljete in jih zamešate v kašice, dodate lahko tudi arašidovo maslo.

 

PETRA D.: Kako naj ravnam v primeru, da otrok pri uvajanju goste hrane, ko je že poskusil nekaj pripravljene hrane, začne zavračati hrano?

DR. BENEDIK: Razlogov za zavračanje hrane je več. Morda je najpogostejši ta, da otrok ne pozna okusa ali arome živil, ki jih uvajate. Popolnoma naravno je, da v tem primeru hrano izpljune. Nekaj časa traja (od 3 do 5 dni), da se na neznani okus otrok navadi, predvsem pa je pomembno, da starši ne odnehajo prehitro in otroku omogočijo, da se spozna z novimi okusi. Plod se že v materinem telesu navaja na arome hrane, ki jih nosečnica uživa, zato svetujemo vsem nosečnicam, da jedo zdravo in raznovrstno hrano ter ne izvajajo diet, če za to ni potrebe. Enako velja za doječe matere, saj se otrok tudi preko materinega mleka seznanja z različnimi okusi in aromami, kar vse prispeva k lažjemu uvajanju goste hrane. Nosečnice naj bodo pazljive pri živilih, ki predstavljajo tveganje za mikrobiološko okužbo; to so predvsem nezadostno toplotno obdelana živila (nevarnost mikrobiološke okužbe - surovo mleko, jajca, meso).

Kaj menite o dodajanju maščob pri prvih uvajalnih obrokih? Priporočate kokosovo maščobo, recimo?

DR. BENEDIK: Otroci maščobe zelo dobro izkoriščajo, učinkovito jih absorbirajo in uporabijo kot vir energije. Z gibanjem maščobe hitro porabijo. Maščobe tako rastlinskega (olja) kot živalskega izvora (maslo) najlažje dodajate v zelenjavne kašice, tako začinite in izboljšate njihov okus. Predvsem pri otrocih, ki niso strastni jedci, lahko tako izboljšate in kalorično okrepite jedi. Najbolj priporočljiva so hladno stiskana olja, kot so repično in orehovo. Tovrstna olja dodate na koncu, ko je jed že skuhana (pripravljena), tako ohranite vse pomembne sestavine v oljih. Za toplotno obdelavo pri pripravi jedi pa uporabite olja, ki so temu namenjena in jih lahko segrevate. Okus jedi lahko izboljšate tudi z dodatkom masla ali smetane.

 

MARIJA J.: Ali lahko začnem s kombinacijo kašic in celih koščkov (BLW) ali se je bolje odločiti za eno izmed teh dveh metod?

DR. BENEDIK: Izkušnje kažejo, da je metoda hranjenja »na otrokovo pobudo« (metoda BLW), pri kateri se hrana ponudi otroku narezana na koščke ali v majhnih grižljajih, priporočljiva, predvsem pa varna in zabavna za otroka. Priporoča se vsem otrokom, ki so zdravi in normalno pridobivajo telesno maso. Metoda BLW omogoča, da se otrok spoznava z različnimi oblikami, strukturami, okusi, barvami in vonji živil. Malčki se navajajo na žvečenje, hrano sami otipajo in jo nosijo v usta, izbirajo koščke, ki so jim zanimivi, okusni, privlačni. To spodbuja motorični razvoj in koncentracijo. Otroka je treba pri tem opazovati in ga s hranjenjem ne siliti. Hrana naj bo na začetku uvajanja dobro prekuhana in take strukture, da ne predstavlja tveganja za aspiracijo, oziroma take strukture, da jo otrok lahko pogoltne oziroma izpljune ali izkašlja. Velja pa, da mora biti pri uvajanju hrane vedno prisotna odrasla oseba, ne glede na metodo uvajanja hrane.

 

PETRA M.: Moj otrok ima težave z absorbcijo železa. Kljub temu da jé podobno hrano kot starejši bratec, ima vedno hemoglobin nekje na meji. Kako mu lahko pomagam dvigniti raven hemoglobina razen z jemanjem zdravil?

DR. BENEDIK: V tem primeru vam svetujemo redno spremljanje pri pediatru. Kar se tiče prehrane, pa vam svetujem, da otroku pri glavnih obrokih oziroma predvsem pri obrokih, ki bodo vsebovala meso in/ali polnoverdne žitarice, ponudite še jed z vitaminom C (1 dcl svežega pomarančnega soka, svežo limonado, marmelado iz brusnic, krompir v kakršnikoli obliki, razen ocvrtega ... ). Odvisno tudi od tega koliko je otrok star. Vitamin C namreč izboljšuje absorpcijo železa iz prebavil.

 

KATJA C.: Hčerka je stara sedem mesecev in od petega meseca že uvajava gosto hrano. Na začetku je zelo lepo jedla, brez problem, pojedla je skoraj 200 ml. Sedaj pa poje samo okoli 100 ml na obrok, pri večerni kašici po navadi še manj. Zanima me če je to dovolj? Težka je okoli 7 kg.

DR. BENEDIK: Če je otrok zdrav, živahen, se normalno razvija in normalno pridobiva na telesni masi, smo lahko prepričani, da poje toliko, kolikor mu ustreza in potrebuje. Lačen otrok ni niti srečen niti zadovoljen, kaj kmalu nam da vedeti, da potrebuje obrok – predvsem v prvih mesecih uvajanja, ko se otrok še doji ali pije mleko po steklenici. S spremljanjem njegovega počutja in reakcij pred ali med hranjenjem vam bo jasno, kdaj ima dovolj in kdaj bi morda še. Tudi starši nimate vseh obrokov količinsko enakih.

 

LIDIJA P: Kako je z uvajanjem mlečnih izdelkov v prehrano? Pa žit oziroma glutena in oreščkov?

DR. BENEDIK: Po uradnih smernicah, ki veljajo v Sloveniji do preklica, smo z uvajanjem alergenih živil nekoliko bolj previdni. Po novih smernicah, ki se pripravljajo in bodo ob izidu nadomestile trenutne smernice, pa lahko v majhnih količinah uvajate tako gluten kot jajčni rumenjak ali beljak, oreščke, mleko itd. že od samega začetka uvajanja hrane. Gluten boste tako lahko dodajali v zelenjavne ali sadne kašice v količini ene čajne žličke, potem količino postopno povečujete. Količina kravjega mleka naj ne preseže 1 dl na dan. Oreščke lahko zmeljete in jih zamešate v kašice, dodate lahko tudi arašidovo maslo.

V primeru potrjene alergije ali občutljivosti pri starših, pa se je priporočljivo posvetovati s pediatrom in na podlagi njegovega mnenja pripraviti načrt uvajanja problematičnih živil, saj obstaja verjetnost, da se bo alergijska reakcija pojavila tudi pri otroku.

 

ZMEDENA MAMI: Nekateri govorijo, da je treba začeti z zelenjavo in sadjem, drugi na prvo mesto postavljajo žitarice, ki pa jih strokovnjaki vse bolj krivijo za težave s črevesjem; pa ne samo gluten. Katera hrana je torej res najbolj nežna za dojenčkovo črevesno floro, ki še ni razvita?

DR. BENEDIK: Priporočljivo je, da se najprej uvaja zelenjava, postopoma lahko dodajate žita, jajca, meso, ribe, sadje … Nekateri otroci bodo zavračali zelenjavo, drugi meso, ne obupajte in večkrat poizkusite – prijazno in nevsiljivo. Naj vas ne skrbi, če otrok v začetnih fazah uvajanja ne poje več kot žličko ali dve kašice oziroma hrano izpljuni. To je povsem normalno. Pustite mu, da hrano premetava, jo prime v roko, okuša, zavrže, se z njo igra. Omogočite mu čas, da se je navadi, da jo spoznava in okuša. Glede uvajanja alergenov, kot je gluten, žitarice, oreščki, pa si preberite odgovor na prejšnje vprašanje (mamice Lidije P.)

 

KATJA R.: Hčerko, staro sedem mesecev ponoči zelo napenja in se zaradi tega tudi zbuja. Korenček, riž in banano, ki naj bi zapirali smo za nekaj časa ukinili, vendar je stanje isto. Je možno, da jo pri tej starosti se vedno napenja zaradi moje prehrane ali zaradi mlečnih izdelkov?

DR. BENEDIK: V primeru napenjanja začasno črtajte iz jedilnika hrano, ki napenja, npr. za teden dni, potem ponovno poskusite. Če se nadaljuje, se posvetujte s pediatrom.

 

SARA Š.: Uvajanje GH pri štirih mesecih, zakaj ja/ne? Naša punca minimalno pridobiva na teži, lahko z gosto hrano pri štirih mesecih začne bolje napredovati?

DR. BENEDIK: Gosto hrano začnite uvajati takrat, ko otrok pokaže interes oziroma znake, da ga hrana zanima. Prvi znaki so, da z zanimanjem spremlja hranjenje odraslih, da zraven mljaska, tleska z jezikom, z roko kaže na hrano, govori »amam« ipd. Tovrstni signali se navadno pojavijo okrog šestega meseca starosti (lahko tudi kakšen teden prej, ali kakšen teden kasneje). Počakajte na take signale in nato poizkusite. Če otrok do sedmega meseca še vedno zavrača hranjenje, poskusite z igro, s koščki hrane, ki so različnih barv in oblik … Pri uvajanju hrane morate biti pozorni tudi na to, kako otrok sedi. Zaželeno je, da ga imate ob začetku uvajanje hrane v naročju, saj je tako v najbolj naravnem položaju.

Priporočljivo je, da se najprej uvaja zelenjava, postopoma lahko dodajate žita, jajca, meso, ribe, sadje … Nekateri otroci bodo zavračali zelenjavo, drugi meso, ne obupajte in večkrat poizkusite – prijazno in nevsiljivo. Naj vas ne skrbi, če otrok v začetnih fazah uvajanja ne poje več kot žličko ali dve kašice oziroma hrano izpljuni. To je povsem normalno. Pustite mu, da hrano premetava, jo prime v roko, okuša, zavrže, se z njo igra. Omogočite mu čas, da se je navadi, da jo spoznava in okuša. Odsvetujemo pa kakršno koli dodatno animacijo ob hranjenju, kot so npr. pametne tablice, telefoni, TV-ekrani, igrače ipd., ker vse to otroku onemogoča pristno spoznavanje hrane.

Količinsko naj vas ne skrbi, koliko otrok dejansko poje, vsaj dokler kombinirate uvajanje goste hrane z dojenjem ali hranjenjem po steklenički, saj bo zdrav otrok normalno pridobival na telesni masi. Ne obremenjujete se s tehtanjem obrokov in odmerjanjem količin, raje opazujte otroka in hrano okušajte skupaj. Naj vas pri tem opazuje in vidi, da pri hranjenju uživate.

 

MARUŠA K.: Kolikokrat na teden ponudimo meso otroku, staremu od 10-12 mesecev?

DR. BENEDIK: Meso lahko uvajate že skoraj takoj oziroma kmalu po prvih okusih zelenjave. Uvaja se meso mladih živali, saj ima tako meso manj akumuliranih škodljivih snovi (težke kovine). Drobnica, zajec, piščanec, pozneje govedino in ribe, nazadnje pa svinjino.

 

VESNA T.: Zakaj je kravje mleko od kmetov boljše kot kupljeno alpsko za delanje mlečnih kašic? Kdaj prvič otroku ponuditi med? Zaradi arzena v rižu,naj bi le tega otroku prvič ponudili šele po 5. letu. Kaj menite o tem? Ali je bio zelenjava/sadje v trgovini res bolj zdrava od navadne?

DR. BENEDIK: Medu se ne uvaja ali dodaja do dopolnjenega enega leta, v nobeni od oblik, ne v čaju, ne na žlico, ne v kašicah. V medu so določene bakterije, ki lahko povzročijo botulizem in nenadno smrt otroka. Riž je problematičen, saj lahko vsebuje sledi arzena, ki ostaja v zemlji oziroma v rižu kot posledica škropljenja riževih polj. Zelenjava in sadje z oznako BIO morajo zadovoljiti stroge pogoje, zato je vedno boljše izbrati živila ekološke pridelave. Glede uvajanja mleka pa takole: Z uvajanjem goste hrane se otroku prične uvajati tudi mlečne izdelke (najprej) in kasneje tudi mleko (ne več kot 1 dl/dan, dokler otrok ne dopolni prvega leta starosti). Po navadi svetujemo tako, da se mleko uporabi za pripravo žitaric/kosmičev za zajtrk. Potem se kozarec/skodelica mleka lahko ponudi za dopoldansko ali popoldansko malico. Stremimo pa k temu, da navadnega mleka ne uporabljamo za dirketno zamenjavo adaptirane mlečne formule v smislu, da bi otroku v "flaško" nalivali navadno mleko. Ko enkrat otroku uvedemo vso gosto hrano in je dejansko na uravnoteženi družinski prehrani, adaptirane mlečne formule ne potrebuje več. Sicer pa je preskok na navadno mleko najlažje narediti postopno, kar pomeni, da otroka hranimo npr. 3 dni z mešanico 80:20 (80 % pripravljenega adaptiranega mleka: 20 % prekuhanega kravjega mleka), naslednje tri dni bi bilo razmerje 50:50 in zadnje tri dni 20:80.

 

PREBERITE TUDI: Kravje mleko za dojenčka: da ali ne?

 

BARBARA K.: Naš malček je star šest mesecev in mu že uvajamo gosto prehrano, ki jo dobro sprejema. Zanima me, koliko obrokov na dan bi naj zaužil: trenutno smo na 3 stekleničkah (180 ml) in dveh obrokih goste hrane. Ker veliko poje in je pogosto lačen, me zanima, koliko goste hrane lahko poje v teh dveh obrokih (koliko g zelenjave, koliko g mesa in koliko g npr polente ali krompirja na en obrok)?

DR. BENEDIK: Če je otrok zdrav, živahen, se normalno razvija in normalno pridobiva na telesni masi, smo lahko prepričani, da poje toliko, kolikor mu ustreza in potrebuje. Lačen otrok ni niti srečen niti zadovoljen, kaj kmalu nam da vedeti, da potrebuje obrok – predvsem v prvih mesecih uvajanja, ko se otrok še doji ali pije mleko po steklenici. S spremljanjem njegovega počutja in reakcij pred ali med hranjenjem vam bo jasno, kdaj ima dovolj in kdaj bi morda še. Tudi starši nimate vseh obrokov količinsko enakih.

 

MATEJA M.: Kaj storiti, če otrok zavrača meso? Zelenjavo in sadje poje, meso pa izpljune!

DR. BENEDIK: Razlogov za zavračanje hrane je več. Morda je najpogostejši ta, da otrok ne pozna okusa ali arome živil, ki jih uvajate. Popolnoma naravno je, da v tem primeru hrano izpljune. Nekaj časa traja (od 3 do 5 dni), da se na neznani okus otrok navadi, predvsem pa je pomembno, da starši ne odnehajo prehitro in otroku omogočijo, da se spozna z novimi okusi. Plod se že v materinem telesu navaja na arome hrane, ki jih nosečnica uživa, zato svetujemo vsem nosečnicam, da jedo zdravo in raznovrstno hrano ter ne izvajajo diet, če za to ni potrebe. Enako velja za doječe matere, saj se otrok tudi preko materinega mleka seznanja z različnimi okusi in aromami, kar vse prispeva k lažjemu uvajanju goste hrane. Nosečnice naj bodo pazljive pri živilih, ki predstavljajo tveganje za mikrobiološko okužbo; to so predvsem nezadostno toplotno obdelana živila (nevarnost mikrobiološke okužbe - surovo mleko, jajca, meso).

Otrok se uči hranjenja tudi z opazovanjem njegove okolice. Naj sedi z vami za mizo in vas pri hranjenju opazuje. Če družina pripravlja obroke ter uživa hrano z veseljem in slastjo, predvsem pa sproščeno, bo slej ko prej pri tem začel uživati tudi otrok.

 

URŠKA L.: Marsikje sem že zasledila, da mamice uvedejo drobovino (v mojem primeru goveja jetra) že kar kmalu po začetku uvajanja. Meni se to se zdi prehitro, že zato, ker se jih prepraži na čebuli. Pa me zanima, kako je s tem, a res ni prehitro ali samo jaz preveč kompliciram?

DR. BENEDIK: Svetujemo, da se goveja jetra uvajajo nekje po dopolnjenem 4. letu starosti.

 

PETRA R.: Kaj narediti, če ima otrok velike težave z napenjanjem po zaužitju določene zelenjave: npr. bučke, fižol? Vztrajati ali jo začasno, dokler otrok malo ne zraste, črtati z jedilnika?

DR. BENEDIK: V tem primeru tovrstno hrano začasno črtate iz jedilnika, npr. za teden dni, potem ponovno poskusite.

 

NEJA B.: Katero mleko svetujete za pripravo mlečni kašic? Mlečne nadomestke (riževo, ovseno ..mleko), kravje mleko ali nadomestno/adaptirano mleko? Lahko kašico pripravim tudi s svojim mleko, ki si ga izčrpam? Če da, kako naj ga skuham/pogrejem, da bo ohranilo čim več hranilnih snovi?

DR. BENEDIK: Rastlinski napitki v procesu uvajanja niso priporočljivi. Napitki so sladki in ne dosegajo kalorične vrednosti materinega mleka ali mlečne formule. Problematičen je tudi riž, saj lahko vsebuje sledi arzena, ki ostaja v zemlji oziroma v rižu kot posledica škropljenja riževih polj. Podobno velja za sojo, predvsem hranjenje fantkov s temi napitki zaradi morebitnih vsebnosti fitoestrogena ni priporočljivo. Če imate možnost, lahko uporabite za mlečni obrok izbrizgano materino mleko oziroma mlečno formulo. Lahko ponudite tudi žitno kašico pripravljeno na osnovi izbrizagnega materinega mleka oziroma mlečne formule.

Z uvajanjem goste hrane se otroku prične uvajati tudi mlečne izdelke (najprej) in kasneje tudi mleko (ne več kot 1 dl/dan, dokler otrok ne dopolni prvega leta starosti). Po navadi svetujemo tako, da se mleko uporabi za pripravo žitaric/kosmičev za zajtrk. Potem se kozarec/skodelica mleka lahko ponudi za dopoldansko ali popoldansko malico. Stremimo pa k temu, da navadnega mleka ne uporabljamo za dirketno zamenjavo adaptirane mlečne formule v smislu, da bi otroku v "flaško" nalivali navadno mleko. Ko enkrat otroku uvedemo vso gosto hrano in je dejansko na uravnoteženi družinski prehrani, adaptirane mlečne formule ne potrebuje več. Preskok na navadno mleko je najlažje narediti postopno – preberite si odgovor pri mamici Vesni T.

 

PETRA L.: Imam 10 mesecev starega sina. Včasih dobi tudi cvetlični med. Sedaj pa sem zasledila, da naj ga do 1 leta ne bi jedel. Ali je res škodljiv in ali ima lahko posledice?

DR. BENEDIK: Med se ne uvaja ali dodaja do dopolnjenega enega leta, v nobeni od oblik, ne v čaju, ne na žlico, ne v kašicah. V medu so določene bakterije, ki lahko povzročijo botulizem.

 

MAMI NINA: Kdaj lahko dojenčku uvedem v prehrano jajce? Oče otroka je namreč alergičen na jajce in se bojim, da je otrok tudi. Ali je bolje, da z jajcem počakam in do kdaj? Star je 9 mesecev. Testirali ga nismo.

DR. BENEDIK: Po uradnih smernicah, ki veljajo v Sloveniji do preklica, smo z uvajanjem alergenih živil nekoliko bolj previdni. Po novih smernicah, ki se pripravljajo in bodo ob izidu nadomestile trenutne smernice, pa lahko v majhnih količinah uvajate tako gluten kot jajčni rumenjak ali beljak, oreščke, mleko itd. že od samega začetka uvajanja hrane. Gluten boste tako lahko dodajali v zelenjavne ali sadne kašice v količini ene čajne žličke, potem količino postopno povečujete. Količina kravjega mleka naj ne preseže 1 dl na dan. Oreščke lahko zmeljete in jih zamešate v kašice, dodate lahko tudi arašidovo maslo.

V primeru potrjene alergije ali občutljivosti pri starših, pa se je priporočljivo posvetovati s pediatrom in na podlagi njegovega mnenja pripraviti načrt uvajanja problematičnih živil, saj obstaja verjetnost, da se bo alergijska reakcija pojavila tudi pri otroku.

 

NIKA T.: Z uvajanjem bi rada pričela po metodi BLW, ampak me je strah, da se bo otrok začel dušiti, ko se mu bo zataknil večji košček hrane. Kako to preprečiti? Kako naj pripravim zelenjavo? Katera zelenjavo priporočate, da jo začnem uvajati po tej metodi?

DR. BENEDIK: Izkušnje kažejo, da je metoda hranjenja »na otrokovo pobudo« (metoda BLW), pri kateri se hrana ponudi otroku narezana na koščke ali v majhnih grižljajih, priporočljiva, predvsem pa varna in zabavna za otroka. Priporoča se vsem otrokom, ki so zdravi in normalno pridobivajo telesno maso. Metoda BLW omogoča, da se otrok spoznava z različnimi oblikami, strukturami, okusi, barvami in vonji živil. Malčki se navajajo na žvečenje, hrano sami otipajo in jo nosijo v usta, izbirajo koščke, ki so jim zanimivi, okusni, privlačni. To spodbuja motorični razvoj in koncentracijo.

Otroka je treba pri tem opazovati in ga s hranjenjem ne siliti. Hrana naj bo na začetku uvajanja dobro prekuhana in take strukture, da ne predstavlja tveganja za aspiracijo, oziroma take strukture, da jo otrok lahko pogoltne oziroma izpljune ali izkašlja. Velja pa, da mora biti pri uvajanju hrane vedno prisotna odrasla oseba, ne glede na metodo uvajanja hrane.

 

ANDREJA K.: Z uvajanjem se pričela pri šestih mesecih in otrok je jedel res vse kar sem mu ponudila. Zdaj, pri desetih pa kar naenkrat zavrača čisto vso zelenjavo. Naj vztrajam in mu jo vsilim ali naj mu je sploh ne ponujam več? Naj začnem ponovno uvajanje in mu ponujam samo zelenjavo?

DR. BENEDIK: Razlogov za zavračanje hrane je več. Morda je najpogostejši ta, da otrok ne pozna okusa ali arome živil, ki jih uvajate. Popolnoma naravno je, da v tem primeru hrano izpljune. Nekaj časa traja (od 3 do 5 dni), da se na neznani okus otrok navadi, predvsem pa je pomembno, da starši ne odnehajo prehitro in otroku omogočijo, da se spozna z novimi okusi. Plod se že v materinem telesu navaja na arome hrane, ki jih nosečnica uživa, zato svetujemo vsem nosečnicam, da jedo zdravo in raznovrstno hrano ter ne izvajajo diet, če za to ni potrebe. Enako velja za doječe matere, saj se otrok tudi preko materinega mleka seznanja z različnimi okusi in aromami, kar vse prispeva k lažjemu uvajanju goste hrane. Nosečnice naj bodo pazljive pri živilih, ki predstavljajo tveganje za mikrobiološko okužbo; to so predvsem nezadostno toplotno obdelana živila (nevarnost mikrobiološke okužbe - surovo mleko, jajca, meso).

Otrok se uči hranjenja tudi z opazovanjem njegove okolice. Naj sedi z vami za mizo in vas pri hranjenju opazuje. Če družina pripravlja obroke ter uživa hrano z veseljem in slastjo, predvsem pa sproščeno, bo slej ko prej pri tem začel uživati tudi otrok.

 

PREBERITE TUDI: 3 ideje za prvo zelenjavno kašico

 

SANJA Z.: Po enih teorijah naj otrokom ne bi dali sadnih kašiC dokler ne vzljubi zelenjave? Moj šestmesečnik pa zelenjave komaj kaj poje, zato sem poskusila s sadjem, ki pa ga ima rad. Še posebej banano in jabolčno čežano. Sem naredila narobe, da sem mu dala sadje preden je začel jesti vso zelenjavo?

DR. BENEDIK: Priporočljivo je, da se najprej uvaja zelenjava, postopoma lahko dodajate žita, jajca, meso, ribe, sadje … Nekateri otroci bodo zavračali zelenjavo, drugi meso, ne obupajte in večkrat poizkusite – prijazno in nevsiljivo. Naj vas ne skrbi, če otrok v začetnih fazah uvajanja ne poje več kot žličko ali dve kašice oziroma hrano izpljuni. To je povsem normalno. Pustite mu, da hrano premetava, jo prime v roko, okuša, zavrže, se z njo igra. Omogočite mu čas, da se je navadi, da jo spoznava in okuša.

 

IRIS R.: Kdaj lahko otrok zaužije svinjsko meso in tropske sadeže?

DR. BENEDIK: Svinjsko mesto uvedite potem, ko uvedete ostale vrste mesa, tropske sadeže pa takrat, ko uvedete že vse ostale sadeže in citruse.

 

Dr. Evgen Benedik je na zastavljena vprašanja staršev odgovarjal na Facebook profilu Frutek. Prenosu in njegovim odgovorom v živo lahko prisluhnete TUKAJ, hkrati pa vas vabimo k branju najbolj pogostih vprašanj in odgovorov o uvajanju goste hrane pri dojenčkih na spletno stran Frutek.si/modrosti.

 


PREBERITE TUDI:

Ringarajina rubrika: Vse o uvajanju goste hrane

Recepti za prve kašice in družinske jedi



Zdravi prigrizki za otrokovo malico
Tudi malica je pomembna za zdrav razvoj otroka in vse prevečkrat se v otrokovih rokah za malico znajdejo neprave jedi. P...
3
Bezeg ni za nosečnice
Bezeg je izredno zdravilna rastlina. Cvetove nabiramo junija, jagode septembra. Ni pa primeren za uživanje nosečnic in d...
3
Organko – koš za ločevanje bioloških odpad...
Organko, koš za ločevanje bioloških odpadkov, ki ga danes pozna že cela Slovenija, bo sedaj delal družbo najmlajšim tudi...
3
Vrhunski kulinarični dogodek
Na povabilo podjetja Proconi, ki je najbolj znano po pripravljenih jedeh Pogrej in pojej, se je na obisku na murskosoboš...
2


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Test: Žitne in mlečno-žitne kašice z zdrobom
Na testu kašic, ki so ga izvedli na Zvezi potrošnikov Slovenije so se najbolje izkazale instant BIO žitne in mlečno-žitn...
Najboljša hrana za doječe matere
Novorojenček potrebuje zdravo maščobo za rast in razvoj. To dobi z materinim mlekom. A pomembno je, da tudi mati je dobr...




spol
Lelly28 RR

Ko ste izvedele,da ste noseče katerega spola ste si želele, da bi bil otrok?