Dojenčkovo gibanje
Dojenček lahko v ležečem položaju na trebuhu za kratek čas dvigne glavo, ni pa je še sposoben držati dlje časa pokonci. Prav tako se še ni sposoben opirati na roke, saj ima roke in noge pokrčene. Ko leži na hrbtu, ima nogo in roko iztegnjeno na tisto stran, kamor je obrnjena glava, na nasprotni strani pa sta noga in roka pokrčeni. Roke so še vedno stisnjene v pest s palci v dlani, gibi udov so prav tako še vedno nekontrolirani in brez smisla.
Proti koncu drugega meseca pa ima večina dojenčkov že toliko utrjene vratne mišice, da lahko dojenček za trenutek zadrži glavico pokonci (ko si ga dvignete na ramo), nato pa glavica pade naprej (potrebna je še stalna podpora glavice!). V vaši prisotnosti ga večkrat položite v trebušni položaj (na postelji ali svojih kolenih), z dvigovanjem glave si bo utrjeval vratne mišice.

S pogledom za kratek čas že sledi bližnjemu predmetu (najbolje še vedno vidi na razdalji med 20 in 30 centimetri). Glavo in oči obrača proti izvoru svetlobe, rad gleda kontrastne vzorce in močne barve, rad ima tudi pisane igrače. Še bolj kot igrače pa so mu všeč človeški obrazi, še posebej oči.
Opazimo lahko tudi prve nasmehe. Proti koncu drugega meseca so nasmehi lahko že hoteni, otrok lahko ob tem vzpostavi tudi očesni kontakt. Na večino dražljajev iz okolja se še vedno večinoma odziva refleksno (nehoteno). Na dotik predmeta v svoji pesti se odzove z močnim prijemom (prijemalni refleks) – ponudite mu svoj prst in se prepričajte.
   Raziskovanje okolice
Dojenček raziskuje okolico z vsemi čutili; sluh je že popolnoma razvit, vid pa dokončno dozori šele v drugi polovici prvega leta. Zaenkrat še vedno vidi ostro le na razdalji med 20 in 30 centimetri. Najraje gleda človeške obraze, še posebej so mu všeč oči. Od zvokov so mu najbolj všeč visoki (ženski) glasovi, z zadovoljstvom se odziva na mamin glas. Miren, znan glas ga pomiri in potolaži, pri približno šestih tednih pa začne staršem odgovarjati z nasmehom in grgrajočimi glasovi.
Proti koncu drugega meseca???? opazimo prve zavestne nasmehe ob pogledu na odraslo osebo, prav tako z nasmehom odgovori na nasmeh, ob tem lahko vzpostavi očesni kontakt. Pred tem so nasmehi bolj naključni ali pa odraz udobja.

Dojenčekova komunikacija
Ob nenadnem zvoku (glasu ali šumu) se otrok umiri, oči in glavo obrača v smeri izvora, a zvoka še ne more lokalizirati. Miren in znan glas ga pomiri in potolaži, pri približno šestih tednih pa začne staršem odgovarjati z nasmehom in grgrajočimi glasovi. Še vedno pa je jok njegov glavni način sporočanja želja in potreb. Čeprav se vam je morda v začetku zdelo, da je jok vedno enak, zdaj verjetno že prepoznate repertoar jokov pri dojenčku, morda tudi že razumete, kaj vam skuša z določenim jokom povedati.

Otrokov govorni razvoj bo zelo odvisen od količine njemu namenjenega časa in splošnega vzdušja v družini. Dojenčki, katerim starši posvetijo več časa in se z njimi več pogovarjajo, so bolj zgovorni. Igranje s svojimi rokicami in oglašanje je pogosto najljubša zabava dojenčkov pri tej starosti. To prvo oglašanje pa seveda še ni pravi govor, saj z njim dojenček nič ne pove, želi le pritegniti pozornost staršev in vzpostaviti stik z njimi.

Moj dojenček
Razvojni mejniki
Spanje
Dojenje in dodajanje
Zdravje in nega
Mamica in očka
igrajmo se