Kako uskladiti prehrano, ko sta starša ločena? (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Dr. Maja Berlic je doktorica znanosti s področja prehrane, ustanoviteljica HFL Institute, ki se pri svojem delu posveča tudi vplivu družinskega okolja na prehranske navade otrok. Z bogatimi izkušnjami iz vrtčevske prakse in sodelovanja s starši razume, kako pomembno vlogo imajo odnosi, rutina in doslednost pri oblikovanju otrokovega odnosa do hrane. Posebej poudarja pomen sodelovanja med starši ter ustvarjanja stabilnega in spodbudnega prehranskega okolja, tudi takrat, ko otrok odrašča med dvema domovoma.

Ali opažate, da so prehranski izzivi v sestavljenih družinah drugačni kot v klasičnih družinah?

Da, prehranski izzivi v sestavljenih družinah so pogosto bolj kompleksni.

Največji izziv je, da se v istem gospodinjstvu srečajo različne prehranske navade, pravila in pričakovanja. Otroci prihajajo iz okolij, kjer so bili lahko navajeni drugačnega ritma obrokov, izbire hrane ali odnosa do prehranjevanja

To se hitro pokaže v praksi: en otrok je vajen rednih obrokov, drugi pogostih prigrizkov ali hrane »na hitro«. Starši se zato znajdejo v dilemi, ali naj prilagodijo obroke vsakemu posebej ali postavijo enotna pravila.

Pomemben izziv je tudi čustveni vidik. Hrana v sestavljenih družinah lahko postane način prilagajanja, ugajanja ali celo izogibanja konfliktom, na primer ko starši otroku popuščajo pri izbiri hrane, da bi ohranili mir ali dober odnos.

Pri tem ima ključno vlogo zrelost odraslih. Osnovno vodilo naj bo, da se starši v obeh gospodinjstvih zavestno odločijo, da delujejo v korist otroka, ne drug proti drugemu, ter da skupaj postavijo nekaj osnovnih pravil, ki jih tudi dosledno upoštevajo.

Takšna usklajenost otroku omogoča, da lažje razume pričakovanja in razvija stabilen odnos do prehranjevanja.

Kako pomembna je za otroka stabilnost pri obrokih (čas, struktura), tudi če menja dom?

Stabilnost pri obrokih je za otroka zelo pomembna. Redni obroki približno ob istem času ter s podobno sestavo in načinom poteka (na primer skupen obrok za mizo, brez ekranov) otroku dajejo občutek varnosti, predvidljivosti in reda. Tak ritem mu pomaga, da se lažje umiri, bolje prepoznava občutke lakote in sitosti ter je manj nagnjen k nenačrtovanim prigrizkom.

Pri otrocih, ki prehajajo med dvema domovoma, ima taka doslednost še večji pomen. Če so razlike med okolji prevelike, se to hitro odrazi v nerednih obrokih ali neurejenem prehranjevanju. Že osnovna podobnost pa otroku pomaga, da lažje ohranja stabilne prehranske navade.

Ni nujno, da je vse enako, pomembno pa je, da je dovolj podobno in predvsem dosledno.

Kako lahko ločena starša najdeta skupen pristop?

Ključno je, da imata starša v ospredju dobrobit otroka. Nesoglasja, ki jih imata med seboj, naj ne vplivajo na odločitve glede njegove prehrane.

Ne gre za vprašanje, kdo ima prav ali kdo bo prevladal, temveč za to, da se dogovorita o osnovnih pravilih, ki jih oba dosledno upoštevata. Pri tem naj ne izhajata iz osebnih prepričanj ali izkušenj iz preteklosti, temveč iz smernic zdravega prehranjevanja.

Pogosta situacija je, da en starš sledi prehranskim smernicam, drugi pa ima bolj sproščen pristop. Kako takšna razlika vpliva na otroka? Ali lahko različni pristopi med staršema vodijo v zmedo ali celo v razvoj manj zdravih prehranskih vzorcev pri otroku?

Če ima en starš bolj strukturiran pristop, drugi pa bolj sproščenega, otrok razliko hitro zazna in se ji prilagodi. Na primer: pri enem staršu so na jedilniku polnovredna živila, kot so kaše, polnozrnati izdelki in voda kot osnovna pijača, pri drugem pa pogosteje hrenovke, pomfri, sladki prigrizki in sokovi.

Pri mlajših otrocih se to kaže tako, da začnejo raje izbirati bolj sladko, mastno in slano hrano, ki je praviloma okusnejša in bolj privlačna. Tudi če se takšna hrana pojavlja le občasno ali v enem okolju, lahko hitro postane otrokova prednostna izbira. S tem pa lahko zamudimo zelo pomembno obdobje, ko otrok šele spoznava in sprejema različne okuse. Namesto da bi se postopoma navadil tudi na manj izrazite, a hranilno ustrezne jedi, se začne vedno bolj nagibati k visoko procesiranim živilom.

Starš, ki je pri prehrani bolj dosleden, bo posledice takšnega pristopa pogosto kmalu opazil. Otrok bo začel zavračati osnovna, hranilno ustrezna živila, pričakoval bolj “privlačne” izbire in se težje vračal k urejenemu način prehranjevanja. To pomeni, da bo moral ta starš vložiti več časa in energije, da otroka ponovno usmeri k prehrani, ki podpira njegovo zdravje, ne le trenutnega zadovoljstva.

Pri starejših otrocih pa se ta razlika pokaže še bolj izrazito. Takšne izbire začnejo iskati tudi sami, na primer v šoli ali pri samostojnem nakupu hrane, kar dodatno utrjuje manj ustrezne prehranske navade.

Dolgoročno takšna nedoslednost oteži razvoj zdravih prehranskih navad, saj otrok nima enotnega okvira, na katerega bi se lahko opiral.

Kako naj starš, ki bolj sledi zdravim prehranskim navadam, otroku razloži uživanje sladkarij v drugem domu, da ne pride do občutka obtoževanja, krivde ali zmede glede hrane?

To je občutljiva situacija, kjer je zelo pomembno, kako starš otroku sporoča svoje stališče. Največja napaka je, da drugi dom predstavimo kot “napačen”. Otrok to zelo hitro razume kot kritiko drugega starša, kar ga postavi v notranji konflikt. Do otroka najbolj prijazno je, da hrane ne uporabljamo kot sredstvo za konflikt med staršema ali delitev na »prav« in »narobe«.

Otroku lahko preprosto in mirno razložimo, da imajo različna okolja različna pravila. Na primer: »Pri nas doma jemo sladkarije bolj občasno, ker želimo, da naše telo dobi čim več hranil, ki jih potrebuje za rast in zdravje.« S tem otroku podamo jasno usmeritev, brez kritiziranja drugega starša.

Pomembno je tudi, da sladkarij ne predstavljamo kot nekaj prepovedanega ali slabega, saj to pri otroku hitro vzbudi občutek krivde ali zmede glede hrane. Bolj smiselno jih je predstaviti kot del prehrane, ki ima svoje mesto, vendar ne vsak dan.

Otrok lahko brez težav razume, da v različnih okoljih veljajo različna pravila, če so ta predstavljena mirno in spoštljivo. Iz našega sporočila naj razbere, kaj pomeni uravnotežena prehrana, ne pa kdo ima prav.

Kaj bi svetovali staršem, ki se trudijo, a imajo občutek, da otrok pri drugem staršu “izgubi” vse njihove dobre prehranske navade?

Takšna situacija je lahko zelo frustrirajoča. Starši vložite veliko truda, hkrati pa dobite občutek, da se vse dobre navade pri drugem staršu preprosto izgubijo. A to ne pomeni, da je bilo vaše delo zaman. Tudi če otrok določene hrane ne poje ali jo zavrača, jo vidi, okuša in spoznava. In prav te izkušnje se sčasoma odražajo v otrokovi izbiri hrane.

Zato vztrajajte pri ponujanju raznolike in uravnotežene prehrane v svojem domu. To je ena pomembnejših dolgoročnih naložb v zdravje otroka. Kolikor je mogoče, ohranjajte tudi miren in spoštljiv dialog z drugim staršem ter poudarjajte, da gre za dobrobit otroka.

Pomembno je tudi, da frustracij ne prenašate nanj. Namesto opozarjanja ga raje aktivno vključite v konkretne dejavnosti: skupaj nakupujte, pripravljajte obroke, sadite zelenjavo in jo spremljajte od semena do krožnika. Take pozitivne izkušnje so močna protiutež drugačnim navadam v drugem domu in otroku pomagajo graditi lasten, bolj stabilen odnos do hrane.

Kako se otrokove prehranske navade dolgoročno oblikujejo – kaj ima večji vpliv: domače okolje ali širše okolje (šola, vrstniki, internet)?

Na otrokove prehranske navade vplivata oba dejavnika, vendar ne na enak način.

Domače okolje postavi temelje. Tu otrok razvije prve navade, odnos do hrane, občutek lakote in sitosti ter predstavo o tem, kaj je »običajna« hrana. To je okolje, kjer se oblikujejo vzorci, ki jih otrok nosi s seboj naprej.

Širše okolje, kot so vrtec, šola, vrstniki in kasneje tudi družbena omrežja, teh navad ne ustvari na novo, temveč jih preizkuša, utrjuje ali postopoma spreminja.

Zato vpliv doma ni manjši, ko otrok odrašča, postane pa manj neposreden. Pri starejših otrocih se namreč pokaže, kako trdni so temelji, ki smo jih zgradili doma. Najstnik, ki je odraščal v okolju raznolike, uravnotežene prehrane, bo tudi v bolj izzivalnem okolju lažje posegal po bolj kakovostni in raznoliki hrani.

To pa ne pomeni, da starši izgubimo vpliv. Ta se z odraščanjem le spremeni. Še naprej ga uresničujemo z zgledom, s tem, kaj imamo doma na voljo, in z odnosom, ki ga kažemo do hrane.

Če povzamem: domače okolje določi smer, širše okolje pa jo preizkuša. Bolj kot so temelji trdni, večja je verjetnost, da jih otrok ohrani tudi kasneje.

Če bi morali povedati eno resnico o otroški prehrani, ki ni “prijetna”, ampak je pomembna, katera bi bila?

Če bi morala izpostaviti eno neprijetno, a pomembno resnico, bi bila ta, da starši pogosto podcenjujemo svojo vlogo pri oblikovanju otrokovih prehranskih navad in preveč odgovornosti prelagamo na vrtec ali šolo.

Doma prehrani pogosto ne damo dovolj poudarka, hkrati pa pričakujemo, da bodo zdrave prehranske navade otroci pridobili v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Žal so posledice takšnega pristopa vse bolj očitne. Število otrok s prekomerno telesno težo in debelostjo vztrajno narašča, pojavljajo pa se tudi zdravstvene težave, ki so bile še pred nekaj desetletji značilne predvsem za odrasle. Kljub temu se naš odnos do otroške prehrane spreminja zelo počasi.

Starši imamo pri tem največji vpliv, zato je pomembno, da to vlogo prepoznamo in jo tudi prevzamemo - v dobro zdravja naših otrok.

Več o dr. Maji Berlic in prehrani si lahko preberete >>TUKAJ<<.

PREBERITE TUDI: Intervju z dr. Majo Berlic: Kako v praksi vzgojiti zdrave prehranske navade pri otrocih?

Zala Udir, svetovalka za dinamiko sestavljenih družin, ustanoviteljica Aurapaxa, je magistrica zakonskih in družinskih študij, ki se celostno posveča življenju in izzivom sestavljenih družin.

Življenje v sestavljeni družini, daje njenemu strokovnemu delu pristen vpogled v vsakodnevne izzive ter dragocen stik z realnostjo tovrstnih družinskih sistemov. Njeno delo temelji na strokovnem znanju, sočutju in praktičnih izkušnjah.

SPLETNA STRAN: https://aurapax.si/

IG: https://www.instagram.com/_aurapax_igsh=MXZxaXlvZTE3c2ZnMg%3D%3D&utm_source=qr

FB: https://www.facebook.com/p/Aurapax-61584849119306/