Najbrž tudi vi poznate obdobje, ko malček prične tvoriti prve besede. Nekatere pove malce po svoje, a kljub temu mamice dobro vedo, kaj pomenijo. No, očetje pa malo manj. Vsaj jaz. Besedo »ka-ka« sem razumel zelo napačno …
Bil je lep pomladni dan, eden takšnih, ko si želiš sedeti na terasi in uživati ob pijači s prijatelji. In prav to sem imel namen storiti. Moja draga je namreč rekla, da gre k frizerki.
Poklical sem prijatelje in se zmenil, da se dobimo na sončni terasi lokala. Tam, kjer imajo tudi lepo urejen otroški kotiček, da bo polno zaposlen tudi moj dvoletnik.
»Ne pozabi, mali nima več pleničke. Ka-ka pomeni, da ga tišči lulat ali pa kakat,« mi je še povedala draga, preden sva odšla. Prikimal sem ji, poslušal sem jo. Po moško, torej na pol. Že sem videl, kako sedim za mizo, kako se mali nemoteno igra, jaz pa uživam v dobri družbi.
Naročili smo pijačo, se hitro zaklepetali, malček se je igral dober meter stran. Imel je polno dela, v peskovniku je bilo ogromno zanimivih igrač. Ahhh, kako enostavno je, sem za hip pomislil. Z malim res nisem imel dela. Priden je bil. Po očku.
Čez nekaj trenutkov je prišel do mene, me pogledal s svojimi velikimi očmi in mi rekel: »Ka-ka!«
»Kje? Kje vidiš vrano? Kje je kra-kra? Pojdi se igrat,« sem mu rekel, ga pogladil po laseh.
Mali me je še nekaj časa gledal, ponovil svoj »ka-ka«, nato pa se odpravil nazaj v peskovnik.
Spet je prišel: »Ka-ka!«
»Kraaaa, kraaaa! Kako pameten fant si ti. Tako pravi vrana, da,« je kimal eden od prijateljev.
Mali je obupal in se ponovno vrnil k igri.
Ko se je vrnil k mizi naslednjič, pa je imel na prstku nekaj rjavega. Pokazal mi je.
»Kaj pa je to,« sem začudeno vprašal. Povonjal sem njegov prst in prebledel. Sinko je očitno nekje dobil pasji drekec.
»Joj, kje si pa to dobil,«sem skočil pokonci.
Mali pa je s prstom pokazal na svojo ritko. Prebledel sem. V hipu so mi v ušesih zazvenele ženine besede: »Ka-ka pomeni, da ga tišči kakat!«
Bili smo nekaj kilometrov od doma, sredi narave, na čudovitem kmečkem turizmu. Štirje moški in pokakan dvoletnik brez pleničke. In kaj sedaj?!
Ko smo se peljali proti moji hiši, je draga ravno prišla. Obstala je in nas začudeno gledala. Najbrž je bil prizor res zanimiv. Vsi štirje, vključno s šoferjem, smo držali svoje glave skozi okna. Jaz sem sedel zadaj, malega sem držal naslonjenega čez koleno in zadrževal dih.
Brez besed smo stopili iz avta, izročil sem ji sina.
»Ka-ka,« je povedal mali svoji mamici.
Ni več mogla zadrževati smeha. Postalo ji je popolnoma jasno, kaj se je zgodilo.
Kasneje mi je povedala, da smo vsi delovali tako ubogo, da smo se ji celo malce zasmilili. Mali je bil res mojster dišav. Saj veste, moški jih prenašamo veliko slabše od žensk.
Še danes se smejimo na ta račun. V družbi se včasih kdo pošali na moj račun in me vpraša: »Ali ka-ka leti?«
Da, da, priznam, zaslužil sem si. Vse, kar bi moral storiti je, da bi bolj pozorno poslušal svojo ženo. Zadovoljne?
Preberi še:
KOLUMNA: Maja se rojevajo srečni otroci
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: