Spoznajmo se!
Prvi mesec je obdobje spoznavanja, navezovanja stikov z dojenčkom in prilagajanja družine na novega družinskega člana. To je izredno lepo in čustveno obdobje, je pa tudi naporno obdobje. Novopečeni očetje, bodite tudi vi del tega edinstvenega doživetja, spoznajte se z vašim dojenčkom in postavite trdne temelje vajinega odnosa in družinske sreče. Pa tudi novopečena mama v teh prvih dneh najbolj potrebuje vašo podporo in pomoč. Ni boljšega časa za dopust (bodisi očetovski bodisi redni letni) kot je prvi mesec po rojstvu vašega otroka.

Na prvem mestu naj bo novorojenček in njegove potrebe. Pričakujte, da stanovanje zdaj ne bo (vedno) pospravljeno, kosilo ne bo vedno kuhano ob istem času, … Dobrodošla je pomoč, predvsem pri kuhanju in pospravljanju. Če je partner prezaposlen, je včasih pametno sprejeti ponujeno pomoč staršev ali prijateljev.

Poporodna otožnost
Rojstvo otroka bi naj bilo najlepše doživetje v življenju, predstavljalo naj bi izpolnitev sebe in svojega poslanstva. Od novopečene mame se pričakuje neizmerna sreča, prekipevajoča energija in praznovanje srečnega dogodka. Izkušnja rojstva pa za marsikatero porodnico ni enaka tej idealizirani podobi, nasprotno – sooča se z utrujenostjo, razdražljivostjo, jokavostjo, nihanjem razpoloženja in dvomi, ali je oziroma ali bo dobra mama. S poporodno otožnostjo naj bi se v prvih dveh tednih po porodu soočalo skoraj 80 odstotkov žensk, pri večini se pojavi tretji dan po porodu, navadno traja dan ali dva in se konča sama od sebe. Najboljše zdravilo je podpora družine in prijateljev, predvsem pa ljubeč in razumevajoč mož, ki ženi v teh dneh nudi oporo, pomaga skrbeti za otroka in prevzame skrb za gospodinjstvo. Stres je lahko povezan tudi s socialno izolacijo ali finančnimi težavami.

Poporodna depresija
Pri vsaj eni od deset_ih žensk se poporodna otožnost podaljša in prevesi v poporodno depresijo, ki se večinoma razvije v obdobju od šestega do osmega tedna po porodu, lahko pa nastopi celo šest do osem mesecev po porodu. Na nastanek naj bi vplivale nenadne hormonske spremembe, zunanji stres (slab partnerski odnos, finančni in socialni problemi, nezaželena nosečnost, …), motnje osebnosti in dedna nagnjenost. Kaže se kot huda utrujenost, pojavijo se motnje spanja (nespečnost), pomanjkanje apetita, občutek tesnobe, žalosti in krivde, glavoboli, pretiran strah za otroka. Je razmeroma lahko ozdravljiva oziroma je mogoče omiliti njene znake, pomembna pa je pravočasna prepoznava težav, večina teh motenj ostane namreč neprepoznanih.

Bistven pomen pri zdravljenju ima sodelovanje partnerja, z iskrenim pogovorom o težavah in občutkih ter z razbremenitvijo lahko preprečimo marsikateri zaplet. Pri težjih oblikah je potrebno zdravljenje z zdravili (antidepresivi), pri najtežjih oblikah pa bolnišnično zdravljenje. Dolgotrajna in nezdravljena poporodna depresija na eni strani prepreči mami, da bi uživala s svojim otrokom, na drugi strani pa otroka v najbolj občutljivem obdobju oropa mamine ljubezni, kar pomembno vpliva na nadaljnji otrokov razvoj. Še bolje pa je nastanek in razvoj poporodne depresije preprečiti, k čemur pripomore zavedanje, da popolne mame ni in zaupanje v partnerja, ki pomaga pri negi in varstvu dojenčka, tako da ima novopečena mama nekaj časa čisto zase, bodisi za osebno nego, sproščujočo kopel ali poporodno telovadbo. Prav tako je pomembno ohranjanje in negovanje partnerskega odnosa, saj sta tako starševstvo kot partnerstvo pomembna za kakovost življenja.

Poporodna psihoza
… je zelo redka, pojavi se v prvem tednu po porodu, kaže pa se z močno motenim vedenjem, halucinacijami, zmedenostjo, neorientiranostjo, nemirom in predstavlja nevarnost za detomor in samomor. Potrebno je takojšnje psihiatrično zdravljenje.

Bolečine v dojkah
… so večinoma posledica nepravilne tehnike dojenja. Če imate razpokane bradavice in morate zaradi bolečin za kakšen dan prekiniti dojenje, si mleko iz dojke redno (vsake 3 ure) izbrizgajte. Bradavice si vedno umivajte le z mlačno vodo, ne uporabljajte mila ali alkoholnih razkužil.
Pri bolečih, prepolnih in nabreklih dojkah ter pri zamašenih mlečnih kanalih (majhne, boleče zatrdline dojke) oblivajte dojke s čim toplejšo vodo, narahlo jih masirajte, odvečno mleko iz dojk izbrizgajte, da postanejo mehke (najenostavneje bo vse to opraviti pod čim bolj toplo prho). Z dojenjem nadaljujte čim pogosteje.
Če opazite rdečo in na pritisk zelo bolečo zatrdlino na dojki, imate ob tem povišano telesno temperaturo nad 38,4° C in se na sploh slabo počutite, je vaša dojka vneta (mastitis). Čim prej obiščite zdravnika, saj je potrebno antibiotično zdravljenje.

Moj novorojenček
Razvojni mejniki
Dojenje in dodajanje
Spanje
Zdravje in nega
Mamica in očka
Igrajmo se