|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Želiš imeti čisto svoj koledarček?
PRIJAVI se in prejemaj novičke s koristnimi, zanimivimi in zabavnimi vsebinami na svoj elektronski naslov.

Otrokov razvoj: Dobro je vedeti

Očka, kje si?
Potreba po očetu se v tem obdobju zelo poveča pri obeh spolih. V starosti treh oz. štirih let se pri fantkih začne oblikovati jasen občutek za moški spol. Takrat postane odnos z očetom zelo pomemben, celo osrednjega pomena. Preko identificiranja z očetom deček v sebi razvija in utrjuje potrebno samozavest in dober občutek o svojem spolu. Če je oče pozoren na dosežke svojega sina, če ga podpira in spodbuja njegov čustveni razvoj, se deček čuti zaželenega s strani osebe, ki jo želi v vsem oponašati in posnemati.

Tudi deklica se skozi odnos z očetom začne zavedati sebe in svojega spola in je lahko na očeta celo preveč navezana. Nekatere se vedejo zapeljivo, druge želijo z očetom preživeti več časa v igri in drugih dejavnostih, nekatere pa tudi zavračajo prisotnost mame.
Zgodi pa se, da oče ni vedno prisoten. Morda mora kdaj na službeno pot ali na zdravljenje v bolnišnico. Otrok tega ne bo tako zlahka prenesel kot odrasla oseba. Tako majhni otroci namreč še ne razumejo, da je odsotnost lahko kratkotrajna in začasna. Pri njih obstaja zaenkrat le prisotnost ali odsotnost. Ne znajo si še predstavljati, da se bo očka kmalu vrnil domov.
Krajšo odsotnost očeta bodo otroci lažje prenesli, če jih bo kaj spominjalo nanj in jih tolažilo, ko ga bodo pogrešali. Očka lahko na primer pred svojim odhodom otrokom posname zgodbico za lahko noč, vi pa jo otroku predvajajte ob večerih, ko očka ni doma. Nikar ne mislite, da bo otroku lažje, če boste v očkovi odsotnosti očeta zbrisali s pogovorov. Veliko bolje boste storili, če boste otroku pripovedovali o tem, kje je očka in kaj počne ter kdaj se vrne, pa čeprav otrok tega ne bo razumel.

Stran s plenicami
Kdaj so otroci pripravljeni na spanje brez plenice? Nikar ne prehitevajte, a ko je otrok podnevi, z redkimi izjemami, že nekaj mesecev brez plenic in ko je plenica zjutraj že dlje časa suha, je otrok najverjetneje pripravljen. Preden se odločite, se z otrokom pogovorite.

Najboljši letni čas za odvajanje od plenic je poletje, saj je zrak toplejši, otroci so manj oblečeni, zato se zaradi morebitne mokrote ne bodo takoj prehladili. Ko boste začeli uvajati nočno spanje brez plenice, ne bodite presenečeni, če se bo otrok znova začel zbujati. Če ima to prebujanje določen urnik, je za nemirnost otroka ponoči skoraj zagotovo kriv poln mehur, ki ga pri spanju moti.

V otrokovem življenju naj se v času privajanja na spanje brez plenic ne dogajajo kakšni večji pretresi, kot so menjava vrtca, obiski pri zobozdravniku, nov družinski član ali smrt v družini, saj je navajanje v tem primeru neuspešno in zelo stresno za otroka in starše. Posteljo zavarujete z neprepustno podlogo, ki bo zavarovala vzmetnico. Pripravite si rezervno posteljnino in dodatno pižamo za otroka. Če želite, da bi otrok tudi ponoči uporabljal stranišče ali kahlico, mora biti dovolj svetlobe, da ju bo brez težav našel. Otrok ju ni sposoben najti v temi, sploh pa ne s polnim mehurjem.

Če otroku uide, se ne jezite. Poskušajte delovati pozitivno. Vsaka nezgoda otroku spodbija občutek samozavesti, zato ga ne kregajte, se ne šalite in ga ne silite k preoblačenju mokre posteljnine. Otroka pohvalite vsakič, ko je zjutraj suh. Navadite ga tudi na red: lulanje naj bo zadnja stvar, ki jo naredi, preden gre v posteljo, in prva, ko se zbudi. Če mu pred spanjem berete zgodbe, naj gre otrok po zadnji zgodbi še enkrat na stranišče.

Otroci različno končajo z močenjem postelje. Nekateri otroci potrebujejo nekaj dni, nekateri tedne ali celo mesece. Nekaterim pa se »nezgode« sploh ne dogajajo. Pri vseh pa je končni rezultat, pa čeprav po nekaj mesecih, enak – ponoči pleničk več ne potrebujejo. Sicer pa naj bi z močenjem postelje deklice prenehale približno do 4. leta starosti, dečki pa do 5. leta starosti.

Kaj pa televizija?
Še vedno ostaja vprašanje, ali in koliko gledanja televizije je dovoljeno in koristno. Mnogi starši imajo slabo vest, če otroka posadijo pred televizijo, ko pripravljajo na primer večerjo. Strokovnjaki so v študijah dokazali, da imajo otroci, ki so stari od 3 do 5 let in gledajo televizijo, boljši kratkoročni spomin, od tistih, ki televizije ne gledajo. Določena korist od televizije vendarle je! Vendar bodite vedno pozorni na to, kaj otroci gledajo po televiziji. Spodbujajte jih k oddajam, ki so poučne in hkrati primerne za njihovo starost. Potem pa vsebine za dodatne informacije poiščite še v knjigah. Tako se bo otrok naučil, da lahko informacije črpamo iz več virov. Prav tako se morate zavedati, da televizija ne more nikoli nadomestiti vašega ukvarjanja z otrokom. Lahko je le dodatek!

Glasbeni potencial
Za razvoj otrokovega glasbenega potenciala je zelo pomembno obdobje do petega leta starosti. To je čas, ko otrok oblikuje svoje potrebe in nagnjenja do glasbe, razvije se njegov glasbeni posluh. Otroci imajo glasbene sposobnosti prirojene, a vseeno lahko starši veliko pripomorete k razvoju njegovih sposobnosti. Veliko mu prepevajte, govorite mu rime, izštevanke in pojte pesmi, ki jih pospremite še z gibi, plesom. Otroku predstavite različne zvrsti glasbe. Ob poslušanju naj uživa z vami. Lahko mu kupite ali izdelate različne instrumente in ga spodbujajte k igranju nanje.

Malo manj spretni otroci
Seveda obstajajo tudi otroci, ki gibalno niso preveč spretni oz. so nerodni. Razvoj od otroške okornosti do spretnosti ne poteka pri vseh otrocih enako hitro. Pri nekaterih je gibalni razvoj malo zakasnel, so pa tudi otroci, ki nikoli ne postanejo spretni in so še kot odrasli ljudje precej okorni. Pomembno vlogo igra tudi dednost. Otroci so lahko nerodni tudi, kadar so utrujeni, bolni, žalostni ali zaskrbljeni. Nekateri starši v preveliki vnemi postorijo vse za in namesto otroka. Ti otroci sploh nimajo možnosti, da bi urili svoje sposobnosti pri vsakdanjih opravilih. Otroku lahko pomagate tako, da ga pustite in da sam počne stvari, ki jih želi oziroma ki bi jih v tem starostnem obdobju že moral. Naj pleza po igralih, vi le pazite, da ga pravočasno prestrežete, če bo padel. Naj sam je juho, mizo boste že pobrisali, še bolje, če jo bo otrok sam. Naj se sam oblači, le časa mu dajte dovolj, da ne boste pozni. Seveda bodite pri njegovih drznejših samostojnih podvigih pozorni na njegovo varnost.

Otrok se opraviči
Pomembno je tudi, da se otrok zna opravičiti in da to v resnici tudi misli, da mu je resnično žal za storjeno napako. Otroci pri treh letih še niso popolnoma sposobni empatije. To pa še ne pomeni, da lahko počnejo vse, kar jih je volja. Zavedati se morajo, da imajo njihova dejanja posledice, in to ne vedno pozitivnih. Lahko jim pomagamo, da bodo to razumeli.
Pomagali jim boste, če boste natančni. Če boste zahtevali, da se otrok opraviči, bo to morda storil, a morda ne bo natančno vedel, zakaj se je pravzaprav moral opravičiti. Raje od njega zahtevajte, da se sosedovemu fantku na primer opraviči zato, ker ga je udaril. Tako bo razumel, da je bil udarec tisto, kar je storil narobe.
Namesto da otroka grajate za storjene napake, ga raje sprašujte. Vprašajte ga, kaj meni, kako se je sosedov fantek počutil, ko ga je udaril. Verjetno bo povedal, da ga je bolelo, da je začel jokati, da je stekel v hišo k mami in podobno. Tako bo otrok razumel, kaj je povzročil s svojim dejanjem.
Otroka, ki se bo ustrezno opravičil za neprimerno dejanje, pa pohvalite ali nagradite. Tako se bo z veseljem sam opravičil tudi v prihodnje. To sicer še ne pomeni, da je osvojil empatijo, je pa na pravi poti.




Preberite še

Razvojni mejniki
Prehrana
Zdravje in nega
Spanje
Igrajmo se
Dobro je vedeti