|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Želiš imeti čisto svoj koledarček?
PRIJAVI se in prejemaj novičke s koristnimi, zanimivimi in zabavnimi vsebinami na svoj elektronski naslov.

Otrokov razvoj: Razvojni mejniki

Gibalni razvoj
Triletniki ter štiriletniki so gibalno že zelo spretni. Gladko tečejo, poskakujejo, hodijo po prstih, po stopnicah navzgor se že vzpenjajo z izmeničnimi koraki, pri hoji po stopnicah navzdol pa še vedno stopijo na vsako stopnico z obema nogama. Tudi vzvratna hoja in vožnja s triciklom sta pravi izziv.
Od dopolnjenega tretjega leta dalje postajajo otroci vse bolj spretni tudi pri vsakdanjih opravilih: prehranjevanju z  žlico in vilico, umivanju, oblačenju in slačenju. Sleči se znajo že sami, pri oblačenju pa potrebujejo še nekoliko pomoči. Večje gumbe znajo zapeti. Vedno bolj se razvijajo ročne spretnosti, zato lahko rišejo tudi že z vodenimi barvicami, znajo prerisati krog in križ, papir pa lahko zložijo v harmoniko. Otrok je sposoben nesti posodo vode na daljši razdalji brez razlitja.

Male klepetulje
Med tretjim in četrtim letom se otroci razvijejo v prave male klepetulje. Njihov besednjak vsebuje okoli petsto besed, toda izgovorijo jih celo 20.000-krat v enem samem dnevu. Za starše so lahko nenehna ponavljanja in večni »kaj je to« in »zakaj tako« zelo naporni. Otrok preko ponavljanja širi besedni zaklad, se uri v govoru, v tvorjenju posameznih glasov ter preizkušanju besede v različnih oblikah in različnih kombinacijah. Postaviti zna slovnično pravilna vprašanja in tvoriti stavke iz treh do štirih besed. Nerazločno zapisuje že črke.

Če vaš otrok uporablja le nekaj besed, a jih očitno razume mnogo več, vam ni treba skrbeti. V zgodnjem otroštvu so med vrstniki prav tako velike razlike v učenju prvih besed kot pri obvladovanju posameznih razvojnih stopenj. Vzrokov za počasen govorni napredek je več. Morda otrok vso zbranost in energijo namenja učenju kakšne druge veščine, lahko ima brata/sestro dvojčka, sestrico ali bratca, ki mu je po starosti zelo blizu, zato odrasli namenjajo premajhno pozornost samo njemu. Počasneje spregovorijo otroci dvojezičnih družin, saj se otrok dveh jezikov uči počasneje kot enega samega. Dečki se ponavadi govorno počasneje razvijajo kot deklice. Primerjanje z vrstniki nima prav nobenega smisla, prinaša samo nepotrebno napetost v družino.
Pomembno je, da se z otrokom ne pogovarjate »po otročje«. Ne uporabljajte otroške govorice, niti vi niti babice oz. dedki, saj se otrok ne bo naučil pravilno govoriti in bo po otročje govoril še lep čas. Vse, kar otrok reče, prevedite v običajni jezik, tako da njegove besede ponovite v pravilni obliki in torej ob njegovo različico vedno postavite svojo. Otroka pohvalite vsakič, ko uporabi odrasle besede in stavke.

Obdobje »zakajev«
Obdobje »kaj je to?«, ko je otrok želel, da mu poveste, kako se določena stvar imenuje, je že mimo. Nastopi obdobje »zakajčka«. Nešteto vprašanj, ki so utrujajoča za vas, odgovori za otroka pa zelo pomembni. S tem tudi vi dopolnjuje svoje znanje in razumevanje. Seveda se bo našlo tudi mnogo »zakajev«, na katera ne boste znali odgovoriti. V teh primerih je pomembno, da ne odgovorite s »ker je pač tako«, ampak da mu razložite, da odgovora ne poznate, lahko pa ga skupaj poiščeta v knjigi. Potrudite se, čeprav ste od neskončne radovednosti že precej utrujeni.

Dojemanje številk
Številke dobivajo pomembnejše mesto v otrokovem življenju. Otrok bo kmalu osvojil vrstilne števnike prvi, drugi in zadnji, ostali pa mu bodo težje razumljivi. Vrstilnih števnikov se otroci naučijo kasneje in počasneje od glavnih števnikov. Pomemben korak k računanju pa je osvojitev pojmov več, manj in enako. Otrok mora razumeti, da ista številka vedno pomeni isto količino, šele nato je pripravljen začeti s preprostimi matematičnimi operacijami. Najprej s seštevanjem in odštevanjem s pomočjo prstkov, kasneje pa z računalom s kroglicami.

Nekatere otroke bodo že pri treh ali štirih letih prvi računi, na primer 1 + 1 = 2, zelo zabavali, saj bo odkril povsem nov svet. Ko osvoji računanje »na suho«, se lahko postopoma lotite pisanja številk. Najprej jih mora otrok prepoznati, ko so napisane, nato pa naj jih začne pisati. Če vaš otrok ni med njimi, se ne sekirajte, saj so otroci še zelo majhni in različni otroci imajo v tem obdobju različne interese. Če otrok ne kaže zanimanja za računanje, ga k temu nikar ne silite, saj lahko dobi odpor do matematike čisto po nepotrebnem že v predšolskem obdobju. Otroci so različno nadarjeni in zanimajo jih različne stvari. Tiste, ki jih ne zanimajo številke, morda zanima glasba, abeceda ali slikanje. Za »šolsko učenje« je še veliko prezgodaj, v tem starostnem obdobju naj vse poteka preko igre, navsezadnje učenje preko igre poteka celo v prvem razredu osnovne šole.

Odnos do denarja
Okoli tretjega leta se otrok že zaveda, da z denarjem kupujemo in plačujemo. Prava vrednost mu še ni povsem jasna, zato ga še vedno vidi kot igralni pripomoček, igranje trgovine, banke, tržnice in drugih iger, povezanih s plačevanjem, pa ga navdušujejo. Denar je zanj igralni pripomoček, vendar na višjem nivoju. Pokaže se prvo zanimanje za stanje njegovih prihrankov. Stalno načrtuje, kaj vse bo s prihranki kupil, med načrtovanjem pa si velikokrat premisli. Ponavadi fizično večjim bankovcem in kovancem pripisuje večjo vrednost kot tistim manjše velikosti. Poln hranilnik lahko otrok odnese v banko ter se seznani z institucijo, kjer varčujejo odrasli. V večini bank imajo otroške varčevalne račune, ki preprečujejo, da bi otroci denar porabili za zadovoljitev trenutnih muh.

Izražanje čustev
Otroci niso vedno sposobni izražati svojih čustev, kar pa ne pomeni, da jih nimajo. Izražajo jih posredno s svojim vedenjem, igro, risbicami, sanjami in nočnimi morami. Skrb in žalost pogosto izražajo z navali besa ali nočnim prebujanjem. Mlajši otroci komunicirajo tudi preko igranja vlog (mame, očeta, obiska pri zdravniku, …), z risanjem in govorjenjem o svoji risbi. Starši lahko preko risbic in načina govora razberejo, kaj otroka muči, o čem razmišljajo, česa si želijo in česa jih je strah. Veliko se pogovarjajte z njim o svojih čustvih ter čustvih drugih in prej ko slej se vam bo zaupal. Otrok potrebuje stabilno čustveno okolje, prepiri, slabo družinsko vzdušje, ignoriranje, psihično ali fizično nasilje (tudi med staršema) pa preprečuje otrokov normalni čustveni razvoj. V takih primerih se lahko pojavi jecljanje, strah pred ločitvijo od staršev, ponovno močenje postelje ali celo prenehanje govorjenja. V takih primerih se lahko v vrtcu obrnete na psihologa.

Prepiranje in trma
Otroci postajajo vedno bolj čustveno inteligentni in s tem se pojavljajo tudi težave. Najpogostejše težave so različni prepiri. Prepiri med brati in sestrami, med prijatelji, ki so še nekaj minut prej mirno igrali, pojavljajo se izbruhi trme in grde besede. Ključno je zavedanje, da se bodo te težave prej ali slej pojavile, zato se nanj že vnaprej pripravite, da vas ne bodo zadele kot strela z jasnega. Če boste na težave pripravljeni in boste znali pravilno ukrepati, otrok ne bo mogel izkoristiti vašega presenečenja. Pomembno je, da ostanete mirni.
Pri prepirih je najpomembnejše pravilo, da nihče ne sme nikogar žaliti ali fizično napasti. Veliko otrok v jezi izreče tudi nesramne besede, za katere sploh ne vedo, kaj pomenijo. Ne razburite se, vseeno pa mu jasno povejte, da ljudem ni prijetno, če slišijo takšne besede. To velja tudi za starejše: otroci bodo psovali, če bodo ljudje okoli njega uporabljali takšne izraze. Če otrok začne trmariti, mu z mirnim glasom pojasnite, zakaj mu ne boste ugodili. Počakajte, da izbruh mine, potem pa mu na njemu razumljiv način pojasnite, da takšno vedenje ni lepo in zakaj nekaj ni dobro zanj.




Preberite še

Razvojni mejniki
Prehrana
Zdravje in nega
Spanje
Igrajmo se
Dobro je vedeti