Otrok, ki zaupa, da se bo starš vrnil vedno, ko ga pokliče oz. potrebuje, bo veliko lažje in hitreje postal samostojen. (Freepik.com)

/11 /11

Ko postanemo starši, se pred nami odpre svet izjemne ljubezni in občutkov, hkrati pa smo postavljeni pred veliko odgovornost, da bomo znali na najboljši možen način poskrbeti za neubogljenega dojenčka in potem otroka s svojimi zahtevami. Če k temu dodamo izjemno stresno okolje, družbene pritiske in pričakovanja, v katerih vzgajamo sodobni starši, se nemalokrat znajdemo v težavah.

Obstaja sicer pot, ki pri reševanju starševskih izzivov najbolje deluje, vendar nanjo starši prevečkrat pozabimo. To je naša intuicija, naš starševski čust, ki bi mu morali pogosteje prisluhniti. Vendar, ko smo v starševsko vlogo postavljeni prvič, dejansko plujemo v neznanih vodah in takrat je posebej dobrodošel kakšen nasvet. 

Za vse novopečene starše in starše, ki ste se znašli pred, na videz nerešljivo vzgojno dilemo smo poiskali nasvete treh strokovnjakinj: Mojce Košič, pedagoginja montessori, Nine Ribič, svetovalke za vedenjski, kognitivni in gibalni razvoj dojenčkov in malčkov ter Ine Io, ustanoviteljice Inštituta za motnje spanja otrok in dojenčkov Ljubljana, ki staršem tudi sicer nudijo strokovno podporo v okivu družinskega centra Gnezdo.

Mojca Košič: Za otrokov razvoj je pomembno s kakšnimi igračami je otrok obkrožen. Naj bodo igrače čim bolj preproste in enostavne, brez baterij in gumbov, na katere otroci pritiskajo. Igrača je za otroka lahko tudi skledica, lonček, storž, kuhalnica. Povsem vsakdanji predmeti, ki jih najdemo okoli našega doma. Vsekakor pa moramo poskrbeti, da so predmeti, ki jih ponudimo otroku v rokovanje varni, da nimajo ostrih robov in so dovolj veliki, da jih ne more pogoltniti.

Nina Ribič: Starši ob besedi igra najprej pomislimo na igrače. Današnji starši smo vsaj toliko ozaveščeni, da igrače izbiramo glede na nek razvojni ali didaktični element, ki ga igrača spodbuja ali nudi. Pri tem pa pogosto pozabimo, da se igra ne dogaja le s pomočjo predmetov, ampak tudi preko, če tako rečemo, dolgčasa, celo pomanjkanja tistih igrač v pravem pomenu besede. Ko otrok ni obkrožen s pretirano količino stimulacij in ponudbe, lahko začne sam raziskovati okolje, svoje interese, in aktivira ene najpomembnejših veščin otroštva –iznajdljivost in domišljijo. Moje priporočilo je torej manj igrač in otroku več svobode, zaupanja in naše resnične pozornosti.

RAZVOJ: Za razvoj so najpomembnejša prva leta življenja

Mojca Košič: Prva leta v otrokovem življenju so najpomembnejša, v teh letih se oblikuje osnova, na kateri temelji ves nadaljnji otrokov razvoj. Na otrokov razvoj vplivata tako genetika kot okolje v katerem otrok živi. Na genetiko starši nimamo vpliva, vplivamo pa lahko na okolje, v katerem otrok odrašča. Poskrbimo, da bo otrok odraščal v okolju, ki bo podpiralo njegove razvojne potrebe v prvih letih življenja.

Če vaš otrok pri 9. mesecih še vedno ne prespi sam celotne noči, je to popolnoma normalno. (FOTO: Freepik.com)

SPANJE: Znižajte svoja pričakovanja glede spanja otroka

Mojca Košič: Pogosto imamo starši nerealna pričakovanja glede otrokovega spanja. Pričakujemo, da bo dojenček prespal celo noč, malček pa bo mirno spal sam v svoji sobi. Zaradi pričakovanj, ki jih imamo okoli tega, kako naj bi otrok spal, smo slabe volje in zafrustirani, ker noben trik ne deluje, da bi otrok izpolnil naša pričakovanja. Pridobite znanje o otrokovem spanju, da bodo vaša pričakovanja realnejša, zadovoljni boste vi in tudi vaš otrok.

Nine Ribič: Izzivi s spanjem pri dojenčkih in majhnih otrocih so v veliko primerih odraz nečesa drugega, kar ustvarja neravnovesje v otrokovem telesu, bodisi fizično ali čustveno. Ko otroku pomagamo do tega ravnovesja na drugih, na videz nepovezanih področjih, se pogosto izboljša tudi spanec. Če bi morala izpostaviti eno stvar, ki jo staršem svetujem za izboljšanje spanca, bi to bilo otroku zagotoviti občutek varnosti. To sicer ni petminutni proces med večerno rutino, ampak dolgoročno grajenje celotnega sistema navezanosti in odnosa, ki ga imamo z otrokom.

Ina Io:

- Znižajte svoja pričakovanja! Če vaš otrok pri 9. mesecih še vedno ne prespi sam celotne noči, je to popolnoma normalno. Tekom razvoja, se še posebej v prvih nekaj letih otrokovega življenja dogaja ogromno razvojnih sprememb na področju kognicije, motoričnega razvoja, socialnega in čustvenega razvoja. Te spremembe niso naporne samo za vas/nas starše, pač pa tudi za naše otroke. Normalno je, da se v intenzivnejših obdobjih iz vidika razvoja, tudi večkrat prebujajo tekom noči.

- Umaknite modro svetlobo! Vsaj eno uro pred spanjem izključite elektronske naprave, ki proizvajajo modro svetlobo (tablice, telefoni, televizija ...). Modra svetloba vpliva na izločanje melatonina. Melatonin je hormon, ki ima pomembno vlogo pri spanju. Omogoča nam, da postanemo zaspani in spimo tekom noči. Izpostavljenost modri svetlobi pred spanjem, povzroči, da otrok ne samo težje zaspi, pač pa se tudi pogosteje prebuja tekom noči. Raziskave kažejo, da naj bi bila izpostavljenost modri svetlobi pred spanjem zelo primerljiva z vplivom kofeina na naše telo.

PREBERITE TUDI: Koliko spanja potrebuje dojenček - tabela spanja

Mojca Košič, Nina Ribič in Ina Io delujejo na področju podpore naravnega razvoja dojenčkov in otrok v centru Gnezdo. Tu staršem preko različnih programov in delavnic predajajo znanje, ki temelji na naravnih pristopih k vzgoji in razvoju otrok in, ki je hkrati tudi podprto z znanostjo, še posebej s področja razvoja in delovanja otroških možganov.

Več o centru, ki je svoja vrata odprl v začetku oktobra 2022 v Ljubljani, si lahko preberete v Ringarajinem klepetu TUKAJ ali pa kar pokukajte na njihovo spletno stran www.center-gnezdo.com.