Rastne bolečine
V zgodnji šolski dobi se pogosto pojavljajo t.i. rastne bolečine, katerih vzrok je še nepojasnjen, domnevanja pa so, da izhajajo iz pokostnice, rastnih rež, mišic in kit. Pojavijo se, ko je otrok v obdobju največje rasti, zlasti pri živahnih in nemirnih otrocih. Otrok čuti (močne) tope ali pekoče bolečine v golenih in mečih zvečer, ko poskuša zaspati in celo v spanju.
Ob pojavu rastnih bolečin lahko otroku pomagate tako, da masirate boleče noge s prečnimi gibi od spodaj navzgor ali pa mu dajete hladne obkladke, ki bodo pospešili prekrvavitev in s tem blažili bolečino.
Nahod
Nahod je najpogostejši od vseh obolenj. Predšolski otroci ga dobijo do 12-krat letno, mlajši šolarji pa so že precej odporni na nekatere viruse in ga dobijo do šestkrat letno. Simptomi so dražeče grlo, kihanje, nato izcedek iz nosu, sprva voden in čist, nato sluzast in rumeno-zelen.
Otroka navadite uporabljati papirnate robčke za enkratno uporabo, zaradi brisanja ranjeno kožo pod nosom pa mažite z ognjičevim mazilom ali majaronovim maslom.


Recept za majaronovo maslo:
100 g masla stopite in posnemite peno. Dodajte sveže natrgan majaron (najboljši je septembra, tik pred cvetenjem) in dobljeno maso mešajte v vodni kopeli pol ure. Nato majaronovo maslo precedite skozi tanko krpo, dodajte nekaj kapljic majaronovega olja, ki ga lahko kupite v lekarni in napolnite stekleničko. To domače sredstvo, ki ga tri- do petkrat dnevno namažete pod nosom, lahko hranite v hladilniku eno leto.

Nega bolnega otroka
Ko otrok zboli, tudi večina staršev trpi z otrokom. Še posebej hudo pa je, če je potrebno bolnišnično zdravljenje. Upoštevajte nasvet zdravnika in ne iščite možnosti, kako se izogniti bolnišničnemu zdravljenju. Vedite, da vam brez tehtnega razloga tega ne bi svetoval.
Na otroških oddelkih praviloma preko dneva ne omejujejo časa obiska staršev, zvečer pa se je treba posloviti od otroka, saj večinoma v bolnišnicah ni dovolj prostora za sobivanje staršev. V kolikor pa imajo to možnost, vam proti plačilu ponudijo prenočišče in hrano bodisi v isti sobi z otrokom ali pa v posebni sobi, namenjeni staršem.
Večinoma imajo več težav z otrokovim bivanjem v bolnišnici starši kot otroci sami. A vsaj pred otrokom je potrebno delovati mirno, saj bo otrok še bolj žalosten, če bo videl, da starše skrbi ali celo da mama joka. Vedite, da so otroci večinoma zelo prilagodljivi in v bolnišnici pogosto spoznajo nove prijatelje, večina otroških oddelkov pa ima tudi igralnico in zaposleno vzgojiteljico.
Kakor hitro otrokovo zdravje to dopušča, zdravnik odpusti otroka iz bolnišnice. Ponavadi je po bolnišničnem zdravljenju potrebna še nekajdnevna domača nega. Na koncu naj še opozorimo, da vam za čas, ko je otrok v bolnišnici, ne pripada bolniški stalež za nego otroka.

Zdravi zobje, lep nasmeh
V šolskem obdobju imajo otroci pravico do preventivnega zobozdravstvenega pregleda pri zobozdravniku v vsakem razredu osnovne šole in v 1. in 3. letniku srednje šole (sistematski pregledi). Ker je to zaradi obremenjenosti in pomanjkanja strokovnega kadra težko izvedljivo, se izvajajo vsaj vsaki dve leti.  Preventivni program vključuje tudi praktično učenje o higieni ustne votline ter svetovanje, kako s pravilno prehrano in higieno ohranimo zdravje zob, obzobnih tkiv ter skladen razvoj čeljusti. Za dodatno motivacijo šolarjev potekajo na šolah tekmovanja o čistosti zob, ponekod pa se pripravijo tudi naravoslovni dnevi in razni kvizi na temo zdravja zob in ustne votline.

Bolj kot količina zaužitega sladkorja je za razvoj zobne gnilobe pomembna  pogostnost uživanja le-tega. Tako je torej manj  škodljivo, če otrok pospravi celo  čokolado naenkrat in si potem umije zobe ali vsaj splakne usta z vodo. Težave se pojavijo, če ves čas nekaj melje po ustih in namesto vode vmes popije še kakšen sladek napitek. Najbolje je dnevno prehrano razporediti v 4 do 5 glavnih obrokov ter sladko-slane prigrizke oziroma sladke napitke, kadar presodimo, da so le-ti potrebni,  vključiti v obrok. Še bolje pa se je prigrizkom odpovedati. Ob žvečenju je v ustih prisotno veliko sline, ki lahko iz ust izpere tudi bolj lepljivo hrano. Hrana naj bo čim manj predelana, čvrste konsistence, ki jo bo potrebno zgristi. Prvi namen zob v ustih je, da grizejo oziroma žvečijo, saj bodo le-tako zdravi. Zdrava bodo tudi obzobna tkiva in razvoj čeljusti bo skladen. Izogibajmo se mehki in lepljivi hrani. Med enim in drugim obrokom naj žvekalne mišice in zobje počivajo, za žejo pa naj se pije voda ali nesladkan čaj, s katerima se lahko resnično odžejamo.

Za mlečne zobe je potrebno skrbeti, da bodo zdravi oziroma popravljeni. Le tako lahko pričakujemo, da bodo zdravi tudi stalni zobje in bo skladen odnos med čeljustmi. Nezdravljen mlečni zob lahko otroku povzroča hude bolečine, hkrati predstavlja vir škodljivih bakterij za ostale zobe in obzobna tkiva. Bakterije iz ustne votline lahko preko takšnega zoba vstopajo v krvni obtok in jih zanese po celem organizmu. Zob, ki se ga ne more popraviti, zobozdravnik navadno izdere. To se včasih zgodi nekaj let pred njegovim naravnim izpadom, kar lahko privede do pomanjkanja prostora in nepravilnega izraščanja stalnih zob. Otrok z okvarjenimi zobmi ima lahko tudi neprijeten zadah, težko oblikuje določene glasove pri govorjenju, kar ima lahko za posledico nesprejetost med vrstniki. Kadar starši vodijo otroka k zobozdravniku le takrat, kadar ga kaj boli, bo otrok težko razvil zaupen in sproščen odnos do zobozdravnika.

Razvojni mejniki
Odnos do vrstnikov
Prehrana
Zdravje in nega
Otrok in šport
Dobro je vedeti