|      
Želiš odstopiti?
Preden se dokončno odločiš, se seznani s posledicami te odločitve.
V kolikor potrdiš svojo odločitev, da odstopiš, bomo v tvoj spletni brskalnik namestili piškotek, ki nam bo omogočil, da te ob vsakem obisku do vključno 13. novembra 2014 prepoznamo in ti zagotovimo nemoteno uporabo portala, brez prikazovanja Ringarajinih dreves in igralne kontrole ob desnem robu ekrana.

Hkrati ti bodo odštete vse do sedaj zbrane točke in žal izgubiš tudi pravico do morebitnih prisluženih nagrad.

Želiš še vedno odstopiti?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Grega Krže
Uporabnik še ni nastavil statusa.




petek, 26.8.2011

Pleničke in kahlice20

Pri enem od prejšnjih zapisov je Varja zastavila vprašanje, kako kaj z odvajanjem penic v deželi Mini Fliki. Draga Varja, oprosti za pozen odgovor, a do sedaj nekako nisem imel kaj napisati na to temo. Sedaj pa so se pričele dogajati skrajno prelomne stvari.

Eden od obeh prebivalcev dežele Mini Fliki, ne bom kazal s prstom kateri, se še vedno strastno oklepa pleničk in jih uničuje kot za stavo. Tako to pač je, ko je človeček še čisto majhen. Tudi jaz sem jih in prepričan sem, da večina izmed vas prav tako. Pri drugem Miniflikijanu pa so se kar naenkrat in popolnoma presenetljivo pričele spremembe.

A kot vsaka zgodba ima tudi ta zgodba svoj začetek…

Torej.

Vse skupaj se je začelo, ko je Gaj Julij še bival v varnem zavetju mamičinega trebuščka. Kot vsi bodoči starši sva tudi midva s  Karmen pozorno prebirala raznorazno literaturo (oh, kako naivna sva bila). Tako sva nekje prebrala, kako čudovite so pralne pleničke. Z njimi ohranjaš okolje, otrok je prej suh, pa še na stotine evrov prihraniš. Zato sva te stotine evrov vložila v nakup pralnih pleničk in bila strašansko ponosna sama nase. Ne le, da sva vozila dizla, najin otrok ne bo proizvajal kupov polulanih in pokakanih plenic, ki bodo zasmrajevale okolje, dokler se vsi ne bomo zadušili v njih. Veselo sva računala, koliko denarja bova prihranila in se pogovarjala o tem, kako ga bova zapravila. Zataknilo se je že pri prvem pranju. Na Dunaju sva za sušenje oblačil uporabljala sušilni stroj, saj nisva imela balkona, na Koroški Beli pa sva to nalogo prepustila nežni alpski sapici, ki tako prijetno pihlja s pobočij Karavank. A glej ga zlomka, alpska sapica je pihljala, pihljala in se trudila kar tri dni, a pleničk ji ni uspelo posušiti. S tem da nismo bili ravno sredi zime, temveč v nadvse prijetnem mesecu juniju. Prihranki, ki sva si jih slikala v domišljiji so v trenutku izhlapeli, saj sva ugotovila, da bi potrebovala najmanj trikrat toliko pralnih plenic, kot sva jih kupila sprva. K sreči jih nisva kupila takoj.

In potem je na svet prijokal Gaj Julij, s svojo vitko postavo in suhimi bedrci. Ker so prijatelji prinesli kar veliko pampersk, sva najprej porabila le te. Ko jih je zmanjkalo, pa sva revčka malega zavila v pralno plenico. V primerjavi z njegovo ritko je bila tako zelo ogromna in takoj je postalo očitno, da z vsem skupaj ne bo nič. Od takrat veselo uničujemo plenice za enkratno uporabo.

Ko smo že pri pleničkah. Ste opazili, da pamperske za čisto male ritke stanejo manj od ostalih pleničk? Naslednja velikost pa je s primerljivimi občutno dražja. Se samo meni zdi to podobno taktiki preprodajalcev mamil, ki prvih nekaj fiksov priskrbijo brezplačno?

Drugo pametno idejo sva pobrala v reviji Otrok in družina, za katero sem takrat pisal. V enem od člankov je bilo navedeno, da otroka na čistočo lahko navadiš že čisto na začetku. Rezultat: namesto v pleničko je Gaj Julij stisnil vsebino ritke v moje naročje. In so pleničke spet romale na ritko.

Za pleničkami običajno pride kahlica. Dva odlična primerka v kahlico preoblikovane plastike sva kupila že zgodaj ob nakupih pri švedskem trgovcu s pohištvom. Zelena je šla k dedku in babici (pa ne za njiju, že vrsto let uporabljata stranišče), rdeča pa je ostala doma in pristala med Gajevimi igračami. Vse do včeraj.

Že nekaj časa sva malega Gaja skušala pripraviti do tega, da bi opravil, kar ima opraviti, sedeč na kahlici. Vsake toliko časa je sedel nanjo in se pretvarjal da lula. Kaj dlje od tega ni šlo. Proces je kar precej zmotil prihod Isabelle Atene, ker so Gajeve potrebe nehote pristale na drugem mestu. Kljub temu je sem ter tja po stanovanju skakal brez pleničke in naokrog veselo puščal lužice. Ko je nekega dne v kotu svoje sobice pustil še kadeči se kupček, je plenička ponovno romala na ritko in tam tudi ostala.

V vročih dneh, ki so za nami in baje tudi pred nami, je seveda najbolj prijetno biti čim manj oblečen. Tako Gaj doma nosi zgolj pleničko. Včeraj je še ta padla z ritke in mali je brž stekel po kahlico, jo prinesel v dnevni prostor, sedel nanjo in se polulal. Kot da to še nebi bilo dovolj, jo je zagrabil v roke, stekel v kopalnico in njeno vsebino prelil v straniščno školjko. Vse skupaj mu je bilo v takšno veselje, da je lulal še trikrat, izkušnjo pa kronal tako, da je v kahlico še kakal.

Pohvale vredno, kajne? Zdaj je seveda na vrsti Mini Flikica, a mislim, da ima pravico še nekaj časa lulati in kakati v pleničke.

 

 



Klikni tu in ustvari svoj spletni dnevnik!
Edinstveno obdobje, nepozabni spomini! Zabeleži vse mejnike in pomembne dogodke vaše družine v spletnem dnevniku. Deli jih z Ringarajino skupnostjo ali zakleni le zase.
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.







26.8.2011
Hvala Grega, da si obdelal tudi to temo. In čestitke Gaju Juliju za res velik korak. Gre za lep dokaz, da si otroci vse zapomnijo, čeprav misliš, da jih sploh ne zanima. So res take male možganske spužvice. No moj sinko (rojen maja 2009) je zaenkrat še v fazi nezanimanja za kahlico, čeprav zunaj na travici občasno pove, da bo lulal. Ker ga čaka drug teden še en veliiik korak zanj (in sploh za naju z atijem), to je vstop v vrtec, ga s kahlico trenutno ne bomo preveč morili.

Mimogrede, na Bledu ste bili opaženi. Smo se tudi mi kopali in sem glede na tele tvoje dnevnike ugotovila, da ste to vi. Sem pa rabila kar nekaj časa, da so mi zazvonili zvonci. Skratka, zaradi dnevnika ste že slavni. Srečno!

3.9.2011
Uff, upam, da nismo počeli kaj prepovedanega :-) Naslednjič me kar pocukaj za majico.
Pri Gaju je zanimanje za kahlico prišlo hipoma, od danes na jutri, verjetno je pri vsakem tako. Danes je dobil svoje prve spodnje hlače ... in jih takoj polulal, misleč da so plenička, hihi.
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.


Klikni tu in pokukaj v druge javne dnevnike!
Skupaj upamo, se veselimo, jočemo, rastemo...
Spremljaj razvoj svojega otroka
Naroči se na brezplačne tedenske e-novičke, ki podrobno spremljajo razvoj tvojega otroka.
Tvoj e-mail
Predvideni datum poroda ali otrokov rojstni dan
Čestitamo! Predvideni datum poroda je 15.03.2015