Dobro jutro.

Ura je 6.27 in z Gajem Julijem sva ravno sedla k svojemu prvemu jutranjemu čaju. Po dolgi noči se prileže malo toplote. April je končno opravičil svoje ime, zato vreme ni vredno omembe. Trenutno je pač rahlo krmežljavo, kaj bo prineslo popoldne, zaenkrat ostaja skrivnost. Na šesti postaji britanskega radia BBC vrtijo tako nežno glasbo, da si želim iti nazaj v posteljo, a mi tega tvoj bratec prav gotovo ne bi dovolil. Kdo mu bo drugače točil čaj in ga božal po glavi? Zate ne vem, ker spiš bolj poredko, se pa zato s spancem še vedno ubadata tvoja mamica in mačka Honey. Ena od njiju te že nestrpno pričakuje. Druga ni ravno preveč navdušena, saj jo je skozi roke spustil že tvoj bratec.Tega že večkrat omenjenega bratca menda že poznaš. Če ne drugače, kot vir navdušenega, neomejenega hrupa. Imaš srečo, pred letom je bil veliko bolj hrupen in nemogoč. Nasploh sva z mamico tako zelo zaposlena z njim, da imava komaj čas pomisliti na nosečnost in tvoj prihod na svet. Tako pač je. Ampak ne skrbi. To še zdaleč ne pomeni, da bo po tvojem rojstvu Gaj deležen vse pozornosti. Kje pa.

Takole, Gaj se je odšel igrat v (zaenkrat še) svojo sobico, zato se lahko popolnoma posvetim pisanju. Tudi glasba je postala bolj živahna, da ne omenjam kofeina v črnem čaju. Zunaj se vas počasi prebuja v praznični dan. Danes je 27.april, dan osvobodilne fronte. Dandanašnji se imenuje drugače, a glede na to, da so na ta dan točno pred 70 leti v vili Rožnik v Ljubljani ustanovili OF, ga sam še vedno imenujem tako, čeprav je politično nekorektno. Vsekakor dober dan, ne glede na vreme, saj mi ni treba v službo. Ne morem ti povedati, kaj bomo počeli danes, ker se moram o tem posvetovati s Karmen, tvojo mamico. Bržkone nič preveč napornega, ker je mamičin trebušček že resno poln tebe.

Mogoče še ena pomembna novica. Tvoj brat je pankrt in pankrt boš tudi ti. To pomeni, da z mamico še nisva poročena. Zanimivo, še v časih, ko so se rojevali naši starši, je bilo nekaj nezaslišanega, če se otrok ni rodil v naročje zakonske zveze. Marsikdo je zaradi tega imel težko življenje. A ne skrbi, vsaj glede tega vprašanja je slovenska družba postala precej strpna. Če drugače ne, zato ker vas je veliko. Kar slišim te spraševati: „Ati, kako to, da ne poročiš te moje mamice in je narediš za pošteno žensko?“ Del krivde je tudi na tebi. Zaročila sva se malo pred tvojim spočetjem, potem pa sva se odločila, da najprej počakamo tebe, preden stopiva na to pot. Sem pa zato prejšnji teden uradno priznal, da sem tvoj oče. Če ne verjameš, ti kot dokaz lahko pokažem uradne papirje.

Opravičujem se. Stanje Gajeve pleničke zahteva takojšnje ukrepanje. Kmalu bom nazaj.

Takole. Opravljeno. Kriza zajezena, ritka čista, bratec pa zadovoljno vriska v (zaenkrat še) svoji sobici.

Vem, da je zate to trenutno čisto nepomembna zadeva, a zaupati ti moram, da imava z mamico že izbrano ime zate. Oziroma kar dve imeni, eno lepše od drugega. „Povej, povej ati,“ te slišim vzklikati. Ampak ne bom, ker še nikomur nisva izdala kako ti je ime, niti nisva še nikomur izdala, katerega spola si. Ve le Matjaž, ker se je Karmen enkrat zagovorila, a on je tako ali tako praktično del družine.

Tokrat toliko. Upam, da se kmalu vidimo. Napovedan prihod na ta svet je resda šele čez dobre tri tedne, a pri teh zadevah človek pač nikoli ne ve. Lahko ti svetujem le še nekaj. Spočij se. Prihajaš na svet, ki te bo močno pretresel in čaka te naporna pot.