Na vsake dva tedna sem imela pregled, kjer so budno spremljali razvoj naših enojajčnih dvojčkov. Kasneje sem na dodatnih pregledih izvedela, da nosim punčki. Vsi smo bili neizmerno veseli. Potem pa je prišel 31. teden.
Na predviden datum poroda sem imela še zadnji pregled pri svoji ginekologinji. Sestre me priklopijo na CTG … ne duha ne sluha o popadkih … pravijo, da lepo se crklja, da fletno mu je, da se mu nikamor ne mudi.
Z možem sva se zelo dolgo trudila, da bi jaz lahko zanosila. Poleg ginekoloških preiskav, sva poskusila pri hemeopatu, psihoterapevtu in na koncu že na kliniki za neplodnost.
Nosečnost je potekala, brez izrazitih "nosečniških" znakov, torej lepo. Na koncu se je sicer pojavila alergija in srbenje, ampak še sreča da je to bilo na koncu.
Po enoletnem zdravljenju v ambulanti neplodnosti so mi opravili laparoskopsko in histeroskopsko operacijo in mi odstranili pregrado, zaradi katere po mnenju zdravnice nisem zanosila, saj drugih možnih vzrokov do tedaj še niso odkrili.
Bilo je 13. junija, ko sva se z dragim odpravljala v Avstrijo v shopping. Točno tisti dan bi morala dobiti tečko, ampak občutek sem imela, da je po enem letu in pol neuspehov tokrat le ne bo.
Menstruacija mi je zamujala in imela sem občutek, da se pa mogoče vendarle kaj dogaja.
Vse se je začelo z neprespanimi nočmi, špikanjem v križu in slabostjo. Bila sva pri fantu doma in meni ni več nič dišalo, še pica mi ni več dišala. Odpravila sva se v najbližjo drogerijo in kupila test nosečnosti.
Dan, ko sem na testu zagledala dve črtici, je bil najlepši v mojem življenju! Je pa prinesel obilo vprašanj in strahov.
Bila sem že pošteno nervozna kdaj se bo kaj začelo "dogajati", saj sem že res težko prenašala nosečniške tegobe.
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
