Spoštovani redni bralec, draga zvesta bralka. Kar nekaj časa je že, kar sem zadnjič s teboj delil naše dogodivščine. Niti poskušal se ne bom opravičiti, ker ne najdem pravega izgovora. Napišem lahko le, da se mi enostavno ni dalo.

Dnevi so namreč kar primerno zapolnjeni z raznoraznimi dejavnostmi. Saj jih poznate. Jesti, kakati, na sprehod, lulati, jesti, kakati. Če poleg dodate še dobro mero podrtih kupčkov, ste kar na pravi poti. Kljub dodatnemu delu pa lahko po petih mesecih z Isabello Ateno povem, kako neprimerno bolj prijetno je imeti dva otroka kot enega. Mala je ljubljenka vseh treh, oziroma štirih (saj jo ima za razliko od Gaja rada celo naša razvajena dunajska mačka). Neverjetno, kako zelo sta si lahko dva otroka iz istega gnezda različna. Gajevih prvih nekaj mesecev se je zaradi stalnega kričanja močno vleklo, pri Isabelli pa so minili še prehitro. Najboljše pri vsem skupaj pa je, da se je močno pomiril tudi Gaj, ki se je razvil v prav prijetnega mladega možiclja. V tem trenutku ga moram hvaliti, ker bere, kaj prihaja izpod mojih tipkajočih prstov.

Naj bo za tokrat dovolj o Gaju – o njem je bilo napisanega že marsikaj. Medtem je že odšel v svojo sobico. Posvetimo se rajši naši ljubki ljubici. To je eden izmed njenih nadimkov in nosi ga izredno ljubko. Komaj verjamem, da bo že čez dva dneva štela pet mesecev. Je velik otrok, zalit in zadovoljen. Rada brca v zrak, še rajši je. Obožuje smeh in zelo rada ga deli z nami vsemi. Kot vse ženske (mogoče mi zamerite to opazko) potrebuje veliko pozornosti. Mislim, da komaj čaka, da bo dovolj velika in se bo lahko podila naokrog s svojim bratcem, ki ga obožuje. Kljub občasni praski ali ugrizu, ki ga je deležna v trenutku njegovega oboževanja. Še bolj od bratca obožuje mleko. Spije ga lahko neverjetne količine, kar se lepo pozna na zalitih ličkih in dojenčkovi maščobi na rokah. K sreči je na morju pričela resno migati, zato je nekoliko shujšala. Zdaj se že zna obrniti na trebuh in resno pasti kravce. Vsi jo radi držimo v naročju. Verjetno tudi zato, ker Gaj nikoli ni maral bližine in je v naročju le še glasneje tulil.

Mogoče je tako samo pri nas, a lahko zapišem, da je pri drugem otroku vse veliko lažje. S Karmen sva v beljaški porodnišnici opazovala srečne avstrijske novopečene starše in že na prvi pogled je bilo očitno, kateri so dobili prvega otroka. Bili so kot v transu, medtem ko so starši drugo, tretje ali mogoče osmo rojencev bili precej bolj pomirjeni in profesionalni. Ko so mi prvič v roke položili Gaja, se recimo nisem upal niti premakniti, Isabello pa sem že takoj po rojstvu nosil naokrog brez strahu, da se bo v mojih rokah zdrobila.

Pri prvem se ti zdi, kot bi odkril nov svet. Neroden si, ponosen, negotov, zaljubljen in poln dvomov. Če k temu dodaš še nasvete ljudi, ki so v starševstvo bili posvečeni pred tabo in ki se skoraj nujno med seboj diametralno izključujejo, je vse skupaj samo še hujše. Otrok skoraj nujno ni tak, kot bi po pisanju knjig in revij moral biti. Sledi strah, da je z njim nekaj narobe, dvomi v vzgojo in samokritika. A vendarle počasi prideš do ugotovitve, da si svojemu otroku najboljši starš prav ti.

Pri drugem otroku pa ni več idealiziranja, jemlješ ga kot osebo, zaključeno celoto. Še pomembnejše pa je, da si pri prvem pridobiš toliko izkušenj, da je pri naslednjem vse veliko lažje. Predstavljam si, da je pri tretjem, četrtem, osmem vse skupaj še toliko bolj preprosto. Gaj naju je naučil nekaj težkih lekcij in mislim, da smo vsi trije iz preteklih prask potegnili veliko pozitivnega. Nekako pri vzgoji otroka vzgajaš tudi sebe, se skozi odnos z otrokom bolje spoznaš in tudi osebnostno odrasteš. Ko nekako odmisliš slike spočitih mamic popolnih postav in nadvse ponosnih očetov, ki jih prikazujejo revije in se nehaš spraševati, zakaj nisi sam tak, ostane samo ljubezen.

In tako lahko po dobrih dveh letih starševstva napišem, da sem končno tudi sam postal Oče. Pisano z veliko in nadvse zadovoljen s svojo vlogo.

Tako, prišli smo do konca. Tebi, zvesta bralka in tebi, redni bralec (veliko se vas je nabralo) pa se zavezujem, da bom bolj reden pri negovanju tega dnevnika.