11. februar, dan brez dude (Gaj Julij Krže – po nareku zapisal Grega Krže)

Nikoli ne bom pozabil prizora iz filma Splitting heirs, ko Rick Monaris v vlogi ameriškega dediča Henrya Bullocka dobi klic iz porodnišnice, se obrne proti veseli družbi puba in reče: »It's a baby.«, preden v usta vtakne nesramno debelo cigaro. Vsi navzoči, nemalo opiti, samo zakličejo: »Juhej«, se neumno spogledajo, skomignejo z rameni in pijejo naprej.

Pred vami je zapis, datiran z 10. februarjem 2009. Karmen je bila noseča z Gajem Julijem in tistega dne sva bila v Beljaku na pregledu organov. Izsek iz nekega drugega časa, če se komu da brati.

Komaj verjamem, da je Karmen noseča že pet mesecev. Kam je šel ves ta čas? Očitno sva se izgubila v rutini in nama sploh ni uspelo opaziti, da je na poti še en otročiček. Gaj Julij je seveda glavni krivec, ker zahteva veliko pozornosti in zvečer običajno samo padeva v posteljo. Kriv je tudi posredno, saj sva vse skupaj doživela že pri njem in se nama sedaj nosečnost ne zdi nič posebnega. Ko sem Karmen vprašal, če se ji porod, zdaj ko ima s temi rečmi izkušnje zdi težji ali lažji, je odgovorila: »Zdi se mi lažji, ker vem kaj me čaka. Po drugi strani pa se mi zdi težji. Ker vem, kaj me čaka.«

In tako je prišlo, tole novo leto, s svojimi željami, obljubami in upanji. Če kaj, sem se v preteklih letih navadil na spremembe in nekako domnevam, da našo malo družinico že proti koncu maja čaka prav ogromen zasuk. Eden tistih, ki ti spremenijo življenje in na novo definirajo, kdo si.

?ZA VSE ROMANTIKE TAM ZUNAJ.

Nisem še šel spraševat naokrog, a mislim, da so si ljudje v naši soseski krepko oddahnili. Končno nam je namreč uspelo izključiti enega od virov hrupa, ki onesnažujejo naše okolje. Po zadnjem večjem izbruhu, za katerega sem bil kriv sam, se je Gaj Julij končno umiril. Pred dnevi sva šla na sprehod v gozd. Nisem se zavedal, a na hrbtu sem s seboj prenašal svetovno lakoto, ki se je začela napovedovati sredi poti. Polglasno negodovanje se je sprevrglo v kričanje epskih razsežnosti. Če so se kje naokrog potikali medvedi, so bržkone že v Nemčiji. Verjetno zadostuje sledeče dejstvo: levo uho še danes ni popolnoma pri sebi. Občutek imam, kot bi poslušal skozi vato. Upam, da mi sinko ni povzročil trajne škode.

 Še preden je postal Gaj Julij, je Mini Flikiju bilo ime Nabu Konstantin. O pomenu imen lahko povprašate Wikija. Iz tega časa je tudi pričujoja zgodba. Pa sva s Karmen bila toliko neumna / nesigurna vase, da sva po mnenju o tem imenu spraševala družino in prijatelje. Njihov odziv je nemara jasen. Če ni, pa tudi prav.

Pravljica za vse, ki mislite, da se zima nikoli ne bo končala. Torej tudi za Mini Flikija, ki je danes moral prenašati strašansko hladen veter, ki je med najinim sprehodom vlekel po pobočjih Karavank in naju dodobra prepihal.